Kdor se ukvarja s sabo, mu ni nikoli dolgcajt.

V nas se vedno nekaj dogaja.

Iskanje "nekaj novega" zunaj nas, je le način, kako pozornost odvreči stran od sebe.
Da se "jazu" ni potrebno ukvarjati s sabo.

Quote:


Smo mal out of tpic, pa se moram kljub temu spet vmes vtaknt. Jd, po moje si ti meditacijo drgač (ne bom reku narobe) predsavljaš. Meditacija je en določen odnos do stvari, ki jo počneš, ne pa odsotnost vsakršnega odnsa, ki naj bi seodražal v nedelu, popolni negibnosti in kvčjemu enem brundanju.

Lahko prav dinamično zidaš vikend in štihaš svoj vinograd, pa to še vedno počneš v enem meditavnim smislu, če se prek svojega početja hkrat odvezuješ od zasužnjenosti svojim mentalnim in čustvenim vzorcem. Če ne zidaš vikenda zato, da boš spizdu pred ženino tečnobo, če ne gojiš grozdja samo z namenom, da se ga boš jeseni z njegovim povretim sokom do nezavesti zapijal. Je medicaija, če skoz zidanje vikenda odkrivaš en kozmični red pa skladnost, ki vlada med zemljo pa skalo, med lesom pa žebljem, med tvojo predstavo in spretnostjo, s katero to predstavi daješ obliko, če obliki vdihneš eno toplino gnezda, v katerih se bosta z ženko ljubila...  Je meditacija tud, če skoz obdelovanje trte občuduješ alkimijo stvarstva, ki se  iz suhe zemlje prek trte preljuje  v tvojo zavest....

Niso včasih pa tud še zdaj menihi (samo) iz pridobitniških razlogov mizarli pa goil sadje pa trto, to je tud ena fizična oblika kontemplacije. Če se ne motm, je je jung cel življenje gradil en kamnit stolp, ampak on je bil že bil tolk avtoritete na svojem področju že za časa življenja, da  mu tovrstne medtacije ni blo treba za uporabnost objekta skrivat.      

Ja JD, nazaj na tematiko, he he,

Lumpy, si našla kak odgovor, če nisi, potem ti tud v Pržana, pa bo odgovorov najbrž še manj,,, he

lumpy...
kaj pa pravis na Edijev predlog, katerega tudi jaz mocno podpiram in najbrz se bojo tud ostali strinjal, da danes prletis ob 20:00 v Przancka (Lj.), da kako recemo?  

Quote:


Temu se, lumpy,  po moje pravi dozorevanje.

Tle ne gre več zato, da ene stvari na hitro opraviš, da ti pol ostane ful dost cajta za druge, manj 'rutinske', bolj ustvrajalne, bolj  'teb na kožo pisane'. Ker pol te slej  ko prej začne en črv glodat, da si v real-lajfu sfalil, da je to en poden v primerjavi s kreativno svobodo, ki so jo dovoliš skoz 'delo na seb', skoz ta od realnega žibljenja odmaknjen hobi, ki lahko kaj hitro postane obseija in edini kriterij resničnosti.    

Ker pri zorenju gre zato, da ne iščeš smisla izven tistega kar počneš, da te neha naprej gnat ena potreba po tem, kako se boš čist v nekaj drugega pa boljšega kot si zdaj realizirov. Tle gre za to, da osmiliš to,  kar ti dokazano znese, da je o.k. kar v bistvu ne bi rad nč kaj dost spremenu. Gre za to, da najdeš način, kako bi se sprijaznu, pa se ob tem ne počutu  premaganega, (da si postal tak 'realnež' kot je tvoj partner, pa da hkrat tud parterju ne očitaš, da bi moral postat bolj 'sanjaški', zdaj ko mata več 'prostega' cajta drug za drugega) . Gre za to, da se  razbremeniš 100% fizične pozornosti do otrok pa jo preneseš na en drug nivo, ki ravno tako intenzivno  povezuje, a hkart ne izčrpava. Gre za to, da posu posatne iz enega sredstva za smodkazavovanje eno  polje za izživljanje kreativnosti brez vidnega zunanjega ali notranjega smotra. Gre tud  zato, da si ob tem, ko  začnejo stvari lavfat na videz  same po seb ne začneš umišljat, da  bi lahko šle tako tud brez tebe, pa padeš v eno apatijo. Pa tud zato, da zard takega zavedanja ne začneš panilčit, da ti je vse ušlo izpod nadzora in zato moraš z eno tiranjo do vsega okrog sebe zganjat.

Dozorevanje je čas, da življenje, točno takega kot živiš, na ene trdnjše temlje postaviš, jest pravim na nečem  sidriraš.  Ne boš verjela, lumpy, kolk dimezij se ti tle odpre. Miljon novih konkretnih opravil, ki bi si jih na nov zmislna počet, ne bi niti za eno zalegl. V svoji mladosti npr. lahko najdeš neizčrpen vir naiskrenejših filingov, na svoj odnos s partnerjem pa na celotno družinsko sceno lahko pogledaš kot na en dosežek legendarnih razsežnosti,  en navaden večerni  sprehod s psom pod zvezdnim nebom lahko postane priložnsot za  vpogled v  kozmičnegi red in pogojenost tud tvojega zemljskega bivanja. Dozorevanje je čas za vzpostavljanje nekdaj skritih medsebojnih povezav in utrjevanje prepričanja o povezanosti vsega z vsem. O enosti. Ljubezi. Bogu pa kar je še tega.  

Vse to, pa še dost drugega je hoby dozorovenja/ozaveščanja, ne  da bi ti blo zanjga treba s stola vstat. Saj ne,  da je to težko, ampak zakaj bi morala, če ni treba.            

Quote:


Ne vem in tudi ni  pomembno ali se je iz tega kaj naučil, vendar je nepotrpežljivost že sama po sebi tako stanje, ki nakazuje, da še ni bil pripravljen.

Nepotrpežljivost zahteva bližnjice, ki se vedno izkažejo kot daljšnice. Nepotrpežljivost je nasilno premikanje zavesti iz edino realne sedanjosti v namišljeno prihodnost.

Ne bom imela miru čez vikend, če ne bom tega napisala.

Odkar "sodelujem" na forumu mi sploh ne pade na pamet, da bi iskala kakšen drugi "hobi".

Tako lepo, zabavno in poučno kot mi je z vami, mi še nikoli ni bilo.

Hvala vsem - zlati ste.  

Akobané

lumpy