Quote:Folku se itak ne sanja, kaj je to brezpogojno ljubiti.
Kolikor sem prebral v knjigah o zasvojenosti od odnosov, naj bi bila zmožna dajati to, čemur običajno pravimo brezpogojno ljubezen, samo mati otroku v prvih letih življenja.
Težave se namreč začnejo, če se tisti "Boš dobil, če boš priden!" za otroka pojavi prezgodaj.
Ampak na žalost se zgodi tudi to, da bi kakšna mama rada še živela namesto otroka. Težave se pojavijo pri obeh, ki sta v takem odnosu. Tudi pri tistem, ki sprejema. Namreč, koliko izkazovanja pozornosti, čustev, dejanj itd. s strani tistega, ki daje, je tisti, ki mu je vse to namenjeno, sposoben sprejeti. In vračati. Na svoj način in kolikor pač zmore...
Po moje je v teh odnosih bistveno ravnotežje med dajanjem in sprejemanjem in pretok med obema, ki sta v odnosu. V obe smeri, jasno.
Za zasvojene z odnosi naj bi bila značilna potreba po pomoči drugim, za katero pa se pravzaprav skriva nemoč izraziti sebe zaradi otopelega ali pomanjkljivega občutka lastne vrednosti. Kar je pa še bolj presenetljivo - iz istega razloga, zaradi katerega se več ne zavedajo svojih potreb, je moteno tudi njihovo s p r e j e m a n j e ljubezni od drugih.
Ljubiti drugega, bolj kot je sam sposoben prenesti, je nasilje.