ana wrote on 03.09.2002 at 11:28:00:Star12, si mogoče brala knjigo Kurja juhica za dušo ljubitelja malih domačih živali? Tam najdeš zgodbic, ki bi potrjevale tvoje razmišljanje, da se lahko angel, ki nas čuva, naseli tudi v žival, kar nekaj.
Moje mnenje je, da angeli delujejo kot angeli. Kot duhovna bitja, ki imajo veliko moč. Samo v izjemnih primerih se poslužijo tudi bivanja v živali za pomoč človeku.
Sem mnenja, da imajo določene živali neverjetne sposobnosti, ki pa jih mi, ljudje, ne priznavamo, ker živali ne znajo govoriti, mi se pa težko privadimo na njihova sporočila.
Ne vem, če ima ta naš ptič kako veliko simboliko. A veš, nisem navajena, da bi povsod iskala znamenja in sporočila. Čeprav vem, da smo na določene korake v življenju vedno opozorjeni, bolj je težava v tem, če znamo opozorila prepoznavati. Sem pa imela pred več tedni prav pretresljive sanje. Pretresljive sanje zato, ker sem v sanjah skozi sebe čutila čustva, v tem primeru čustvo popolne zapuščenosti (ki mi je bilo poznano). Imamo dve mački. Prvo je pred skoraj dvema letoma iz kontejnerja prinesla starejša hči, dali smo jo sterilizirati. Drugo mačko pa je junija začela futrati pred hišo mlajša hči. Muca je bila še skoraj mladička, breja in tako prestradana, da so, kadar se je sploh premikala - bila je čisto apatična, šle po cesti samo kosti z dlako. Kasneje se je muca vselila v hišo. Sama sebe sem po tihem zmerjala: Kura! Trapa! Vosu! A ti je treba še ene mačke! Kva boš z mladimi!
Prosila sem za pomoč energije, naj najdejo rešitev na tak ali drugačen način. Ali so bile sanje odgovor na te prošnje, ne vem. Sanjala sem, da imata obedve naši mački imena. Ženska imena, in tudi v ženski obliki sta se mi prikazali.
Prva mačka (tako v sanjah) v bistvu ni pomembna. Pomebna pa je ta breja mačka, Jennifer po imenu. Pomembna je zato, ker jaz kljub temu, da sem bila v svojih nosečnostih popolnoma zapuščena in zelo žalostna, da nisem nikoli dobila nežnosti in podpore v svojih težkih trenutkih, pomagam živemu bitju, ki se je znašlo v podobnem položaju kot sem bila nekoč sama.
Od teh sanj dalje sprejemam mačko na drug način, in srčno upam, da bomo našli dobre lastnike za njenih pet mladičev, ki že razgrajajo naokoli. Verjetno njihove mamice ne bomo mogli oddati, ker je starejše muce teže oddati. A tako pač je, in vedno je tako, da s težavo, ki jo dobimo v življenje, dobimo tudi energijo za njeno rešitev.
Ne Ana, te knjige nisem brala, ker jaz namreč zelo malo berem-no ja skoraj nič... Kupila pa sem jo neki moji Prijateljici za rojstni dan, čeprav je bila zavita vanjo nisem mogla pogledati.
Sem pa mnenja, da takega zato, ker imam doma mucke in kužka, ki znajo včasih tako dobro prisluhniti, da se skoraj zamislim seveda to, da so nekaj več... Tisto, kar iščem... Znajo zelo dobro prisluhniti. Povem ti, da imam občutek, da bolje kot človek...
Oh, ko bi te male živlace lahko govorile...
Seveda pa sem tudi sama prepričana v to, da je vedno bo- nekdo, ki me varuje in vodi in "to" je blizu mene!!!
Lahko pa sanjam seveda...
Oni so in vedno bodo!!!
Home
Pages: 
