Miska
|
Moj pogled na tole je morda malo drugačen…
Vedno je najbolje biti iskren, seveda. Torej povedati svojo resnico, kako kakšno stvar doživiš (ali pa si doživel) ti. Ne glede na to, v kakšni situaciji se znajdeš in pred kom. In se strinjam s Thotom, ki pravi, da je treba biti najprej iskren do samega sebe.
Včasih pa zaideš v situacijo, ko je težko biti iskren. Živimo pač v realnem svetu in med realnimi ljudmi, za katere (vsaj jaz) nisem vedno ravno prepričana, da vsi želijo biti iskreni ali drugače rečeno – da ne želijo prizadeti. Od tod torej strah pred iskrenostjo. In Enejevo vprašanje lahko razumem tudi v tem smislu. Kdaj in v kolikšni meri uporabljati iskrenost, predvsem pa – pred kom. In če je mislil vprašanje v tem smislu, potem je to posledično tudi vprašanje zaupanja. In vprašanje iskrenosti glede tistih stvari, ki se tičejo tvoje osebnosti (duše?) in ki bi tebi samemu posledično lahko prinesle bolečino. Ker v takih primerih, če si iskren do nepravih (neiskrenih?) ljudi, lahko ravno iskrenost prinese – ufff, še hujšo bolečino…
In če je to tisto, kar si želel vprašati, Enej, potem bi jaz najprej rekla: iskrenost ali pa tišina, molk. Če prevedem: z ljudmi, ki so mi blizu, je najlepša in najboljša iskrenost. Če pa naletim na take vrste vprašanje, ki bi meni posledično lahko prineslo bolečino in ki mi ga postavi nekdo, ki mi ni blizu ali ga sploh ne poznam, potem se nekako izmotam iz situacije, poskusim preusmeriti pogovor in na tako vprašanje najraje sploh ne odgovorim. Saj ne vem, kaj se bo z mojo iskrenostjo zgodilo. Lahko bo sprejeta, lahko pa bo ravno moja iskrenost obrnjena proti meni.
Obstajajo pa situacije, ko si težko iskren tudi s človekom, ki ti je blizu. Tudi to se mi zgodi, ja. V takem primeru sem iskrena na ta način, da povem, da v tistem trenutku ne zmorem odgovoriti na vprašanje oz., da tega v tistem trenutku ne zmorem deliti. In prosim, če dotična oseba lahko to sprejme. Je pa res, da bolj, ko ti je neka oseba blizu, lažje si iskren z njo in počasi zmoreš deliti z njo vse stvari, tudi tiste »ta hude«. Saj k sebi ponavadi spustiš take ljudi, ki spoštujejo enake vrednote, kot ti. In je iskrenost ena izmed njih. Vsaj pri meni.
Ponavljam – tole je razmišljanje o situaciji, za katero se skriva tvoja odprta rana, bolečina in strah pred tem, da bo spet bolelo. V vsakdanjih situacijah pa je res najlepše biti vedno iskren, kar res pomeni povedati svojo resnico. Debata o tem, da je moja resnica lahko drugačna od tvoje, pa je že druga zgodba. Morda bi bilo res bolje uporabiti besedo »prepričanje«, kot je omenil Bardo.
m.
|