Ko je moj ljubljeni oče lansko leto umiral, sem bila z mamo in sestro z njim, dokler ni odšel... Šepetala sem mu v uho, naj se ne ozira na nas, naj gre svojo pot...nisem ga zadrževala, saj če bi ostal (sem prepričana, da bi -zaradi nas domačih), bi se njegovo trpljenje nadaljevalo in njegovo življenje bi bila samo še vegetacija...
Mislim, da se človek lahko tudi sam odloči kdaj bo odšel... še posebno pa takrat, ko je deležen "žegna" od svojih ljubljenih.

Oldi, edino kar se mi zdi hecno pri tebi je le večno priseganje na znanost.

Postavi se 150 let nazaj, in se vpraši. Kolk od tega kar je danes vsakdanjega (mobi, računalništvo, moderna fizika, matematika, medicina...) bi ti vi tistem času obsodil za neumnost, bedastočo.

Že da bi 150 let nazaj trdil, da se boš lahko vozil pri vročini 40 C, v škatlici s klimo in uravnaval željeno temperaturo, bi te postavilo na grmado.

Skorajda vse. Pa kaj čmo. Eni že vnaprej kaj začutimo in verjamemo v to. Drugi pridejo kasneje.

Sej bo.

Oldio wrote on 31.07.2002 at 07:24:08:


Oldi, pa sej ne gre za vernike, kot jih ti zaničljivo okarakteriziraš.

Podal sem ti primer, na katerega niti nisi podal konkretnega odgovora. V tisto kar jest verjamem, je moja osebna odločitev in plod lastnih izkušenj in opazovanj. Če stojiš v sobi in si ne dovoliš odpreti vrat in stopiti ven, je to tvoj problem. In noben te ne sili, oz. prepričuje da v kaj veruješ. Napisal sem ti le tehniko, za katero pa nisi pripravljen storiti nič. Kot bi ti rekel, da te naučim plavat.

Npr. Pojdi v plitko vodo in se uleži na vodo, poskušaj se obdržati tako da mahaš z rokami in nogami. Ampak ne Oldi, bo privleku s seboj laboratorij in začel meriti gostoto vode, upor telesa, gibalne količine in ne vem kaj še vse. Da nekdo splava ne rabi fizičnih, matematičnih izračunov. Stvar deluje povsem enostavno in z malo vaje.

In se strinjam s teboj. Nikoli nebi silil človeka, da se nauči plavati, če to noče ali pa če hoče poprej narediti vsemogočne znanstvene izračune. Je pač sam sebi kriv če ne zaupa učitelju.

In pri duhovnosti gre za čisto enako stvar. Ko si pripravljen, da se spustiš v reko življenja, lahko splavaš, lahko pa se še vedno zadržuješ na obrežju in izvajaš znanstvene poizkuse. Žal pa znanost ne napreduje tako hitro, kot človekovo zaupanje in prepuščanje.

Pa le pridi še kaj napisat.

Oldi,

pri vsej tvoji hudi znanstvenosti in pedantnosti si preklemano površen. Vse mečeš v isti koš. Potrudi se vsaj in preveri s kom debatiraš. Kdo je moj Krišnamurti, Jung, Osho, Jezus, Buda. Noben ni moj.

Tisto kar je moje, sem jest sam. Seveda, pa je iz dneva v dan mene manj. In moja izkušnja je moja. Upam da se boš tega počasi zavedel. Tukaj na forum hodi tok in tok ljudi, in ne moreš vseh dat v isto gajbo. Na žalost ne.

Mene pa sploh ne v nobeno. To pa zato, ker nisem pripadnik nobene religije, noben tečaj še nisem obisku. Tud žerjavce še nisem prehodu, jo pa kdaj pa kdaj primem v roko. Mi ni potrebno zganjat nekega rituala, me ne potegne.

Opazujem pa svoje življenje in svet okoli sebe. In edino kar mi lahko očitaš je pot k ljubezni, sočutju in sprejemanju in za to ne potrebujem nobenega boga z nekim imenom. In če na tej poti srečam potrditve take in drugačne, so moje in moja resnica.

In ker skozi svoje delovanje iz dneva v dan dobivam vse več potrditev, in ne iz lastne sklede, predvsem od drugih ljudi, smatram to za resnico in potrditev da se držim začrtane poti.


Tle lahko rečem;:"Vsak je svoje sreče berač al pa dober kovač"

In če boš hotu plavat dalje v duhovnosti te to čaka. Drugače pa ostani na pomolu s svojimi inštrumenti, jest pa se bom lepo naplaval, brez meritev.

Moje telo je zelo dober instrument, ki ga še izboljšujem. Ve samo kdaj je voda topla in kdaj mrzla, ne rabim za to termometra.


Ajd mej se, naj te sonce enkrat zadane  

Ti napovem nekaj, enkrat bova še dobra frenda.

Edi

Nihče nima monopola na resnico, nihče nima izključne pravice na zmoto!
Do najglobjih in najčistejših resnic se pa pride prej z občutkom, kot pa z razmišljanjem. Modrost ne izvira toliko iz razuma, kot pa iz SRCA. Mogočnosti srca pa še nobeden ni izmeril...
Vse je preprosto ko pasulj...Kaj stori ptica v viharju? ...ne drži se veje:sledi viharju.....
Zliti se s SVOJIM FEELINGOM z naravo, to je edina prava pot.

PS: Tako kot Edi, tudi jaz nisem v nobeni verski sekti oz. skupnosti. Zame obstaja samo potovanje po poteh, ki imajo "srca". Tam potujem jaz in to je edini dostojen izziv, da jih prehodiš cele, do konca. In po njih potujem in gledam, čutim in opazujem brez daha...

http://www.mf.uni-lj.si/test/full-texts/zdr-vest/zdrv95-3-7.html-1250

Stvar morale je, da lahko človek svobodno odloča o svojem življenju in seveda tudi o koncu svojega življenja.

Ljudi je preveč, zato bi morali vsakemu, ki ima željo po smrti, čim prej izpolniti - s čim manj trpljenja in še preden si premisli.


hawgh!