| Svet pogovorov | |
|
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Osebna, psihološka in sociološka razmišljanja >> Evtanazija in morala http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1026992012 Message started by Miska on 18.07.2002 at 13:33:32 |
|
|
Title: Evtanazija in morala Post by Miska on 18.07.2002 at 13:33:32 Mi je tista tema o samomoru dala misliti… In ker se tole, kar me zanima, ne nanaša direktno na samomor, odpiram nov topic: kaj leži za besedami »ne ubijaj«… Ubijati ljudi je namreč na splošno nezakonito... Mene pa zanima – je mogoče narediti izjemo? In če da - kdaj? Naj navedem primer: zakonski par, naj bo ona Jožica in on Jože. Jože ubije Jožico, ko sta poročena 33 let. Jožica je bila žrtev Alzheimerjeve bolezni, ki napada možgane in kateri ne vemo ne vzroka ne zdravila. Posledice te bolezni so pogubne. Razpadanju možganov je mogoče slediti skozi več stopenj, medtem ko žrtev izgublja vsako podobnost s človeško osebnostjo… Kmalu po nastopu bolezni je Jožica pričela izgubljati sposobnost za najbolj preproste opravke, obenem pa so se ji pričeli razvijati nenormalni strahovi. Nič več ni bila sposobna voziti ali pisati, obenem jo je zgrabila panika, če je Jože zapustil sobo. Ko je bolezen napredovala, jo je moral hraniti tako, da ji je na silo odpiral usta, obenem jo je moral večkrat dnevno kopati in preoblačiti, ker se je umazala. Potem se je njen besednjak skrčil na dve besedi: ogenj in bolečina... Zaradi njene lastne varnosti jo je bilo na koncu potrebno spraviti v sanatorij. Čeprav je bilo njeno stanje neozdravljivo, še ni bila »mrtva« - v svoji duševni zmedenosti bi lahko živela še nedoločno dolgo… Je Jože ravnal napačno, ko je ubil svojo ženo? M. |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by ana on 18.07.2002 at 14:25:51 Kdo lahko reče, kaj je napačno in kaj prav? Jože je naredil tisto, kar se mu je v tistem trenutku zdelo edino možno. Lahko mu sodijo po človeških zakonih. A božji so malo drugačni. |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by Susi13 on 18.07.2002 at 14:33:37 Ne morem reči, da je prav. Ne morem reči, da je narobe. Sem pa premišljevala o tem že večkrat in če bi bila v koži kateregakoli od njiju, bi si želela oz. bi storila isto. Uresničila bi željo... Suzana |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by Thot on 18.07.2002 at 14:36:40 Ana in če ne verjameš v boga? Kaj potem? Si kriv zato ker ne verjameš v nekaj kar drugi? Si kriv če si drugačen? LP T. |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by Miska on 18.07.2002 at 14:48:39 Susi13 wrote on 18.07.2002 at 14:33:37:
Tudi sama, Suzana, sem se znašla v podobni vlogi… Druga situacija, drug čas, druge osebe, pa vendar ista dilema… Ko te nekdo pogleda v oči, te prime za roko in ti tiho šepne: »M. mi boš pomagala?«… In takrat sem bila v strašni dilemi… Pomagati ali ne… Uresničiti željo ali ne... Pa ni bila to dilema zaradi tega, ker bi se spraševala, ali je to prav, ali narobe… Ni bilo to tisto, kar mi je ležalo na duši… Tisto, zaradi česar se nisem in nisem mogla odločiti, je bilo UPANJE… Upanje v to, da morda nekoč in nekje… Da pa morda nekoč in nekje bo zdravstvo le toliko napredovalo, da pa je še možnost… Da pa je še možnost za življenje, vredno človeka… In sem se takrat odločila za življenje… Ne samo jaz, tudi oseba, ki je bila v tej vlogi… Oseba, ki si je želela zaključiti svoje življenje… Ki ni več videla smisla v življenju, v kakršnem se je znašla… Ki ni več videla sreče v ničemer… Ker ji je življenje vzelo tudi občutek, da je vredno živeti… Da se je vredno boriti… Pa se je takrat tudi ta oseba odločila za življenje… In ga živela… Dokler niso božji zakoni, če naj verjamem ani, odločili drugače… M. |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by ana on 18.07.2002 at 14:54:39 oprosti, Thot, saj to ni toliko stvar vere kot pa tega, ali znamo sebi prisluhniti. Ne svoji glavi, ampak temu tam nekje okrog srca. Glava bo vedno iskala razloge in opravičila, zakaj eno stvar narediti ali ne. Če pa poslušaš srce, pa veš, kdaj je treba kaj storiti ali pa, kdaj akcija ni potrebna. To je težko razložiti, a tistim, ki se znajo poslušati, je jasno, o čem govorim. Nekako smo povezani z božansko energijo. Od tam dobimo prave odgovore. V srce. |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by Susi13 on 18.07.2002 at 15:01:05 Sama v taki situaciji še nisem bila. Ne morem trditi, da bi takrat čutila isto. Vem pa, da sem enkrat že izbrala Življenje. Četudi je bila Smrt mikavna... Sedaj imam Smrt rada. Vem, da bo prišla, ko bom dokončala "tisto", zaradi česar sem tu. Nisem se navajena vdati. Vem, da bi se borila, dokler bi vedela, da obstaja možnost. Dokler bi v sebi čutila, da je "vredno". Tako dojemam/gledam iz danega trenutka. Dokler obstaja najmanjša možnost, da sem "sposobna" živeti Življenje, ga bom. Ko bom prišla do brezna, ko ne bo več Poti naprej, bom pač naredila še zadnji korak. Suzana |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by ana on 18.07.2002 at 15:02:07 Miska wrote on 18.07.2002 at 14:48:39:
oprosti, M., nisva se čisto zastopili. S tem, ko sem rekla, da lahko sodijo človeka po človeških zakonih, božji so pa drugačni, sem mislila naslednje: tukaj si po človeških zakonih mogoče obsojen za umor, pa čeprav iz usmiljenja. Nekje drugje, na drugem, višjem nivoju, pa se dejanje mogoče sploh ne smatra za umor. Mogoče se smatra celo za pozitivno dejanje. Zato pa: kaj sploh vemo? Kaj lahko obsojamo? Zakaj naj bi ločevali med pravim in napačnim? Stvari so take kot so in, upam, M, da nas bo čim manj, ki bi bili postavljeni pred tako izbiro kot si bila ti. S tem, da se seveda zavedam, da so taki doživljaji ravno zaradi čustvene nabitosti in samospraševanja velika priložnost za duhovno rast vseh udeleženih. pozdrav in lep popoldan vsem |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by Thot on 18.07.2002 at 15:04:47 Jaz se znam poslušati, celo mogoče več kot ti, pa ne verjamem v nič tam zunaj mene. In tudi jaz vem kaj bi naredil brez obžalovanja, a vprašanje ni bilo o tem, ker ti si rekla da bo bog sodil drugače. To se pravi, da bi ti pustila človeku da trpi zaradi svoje vere? Božji zakoni so drugačni-so bile tvoje besede in potem poveš da ti on pove, kaj in kako skozi tvoje srce, a pa ne obstaja nikakršna druga možnost za to, recimo tvoaj želja po pomoči, pa recimo da ti je ta človek blizu... Verstva so proti evtanaziji, se pravi da bi ti pustila človeka ki ga ljubiš trpet zgolj iz prepričanja, ali pa hočeš povedati da se ver, tako tvoja kot marsikatera druga motijo? |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by titud on 18.07.2002 at 15:17:38 Vsak se v bistvu lahko znajde pred podobno dilemo. Ampak če se pokaže kot dilema, kot eno tehtanje da ali ne, pol ne. Pol tehta razum, ne pa srce. In če tehta razum, bo v obeh primerih razčlenjeval v neskončnost, zato končno rešitev ne more bit odrešitev. Za nobenga, čeprav naj bi jo odločitev prinesla. Razumu ne smemo prepuščat dokončnih odločitev, naj se raje sploh ne spravlja v take dileme. Bi moral jože rečt sorry, jožica, to ne bo dobr za nobenga od naju.., Če se dilema ne pojav, če srce kot ana prav, ve da da al pa da ne, ne da bi se odločitvijo sploh ukvarjalo kot odločitvijo, pol itak je kar je. Pa naj bo to življenje al pa smrt. Bo jože reku jožici, kar je, je dobr za oba ... |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by titud on 18.07.2002 at 15:37:33 Še en preblisk: zakaj nas ni narava tko ustvarla, da bi se lahko, ko postanemo nemočni dvignit roko nad sabo, sami ugasnili, izklopli iz življenja. Zakaj si naša zavest ni usvarla enga gumbka, na katerega bi se tud nemočni lahko pritisnili, da bi se izključli? Pomoj moje zato, ker bi da ga itakj takoj zlorabli prot seb, ko nam kaj ne bi pasal, tko kot zlorabljamo gumbe na morilskih orodjih, ko nam pri drugih al pa pr seb kaj ne paše. Samomor nemočnih je zato lahko le socialno dejanje, evtanazija. Varovalo na sprožilcu je tisti drugi, ki mora nit prerezat, naš odnos z njim in preko njega vse socilane vezi, vključno z vero, razumom in moralo, ki nas prikljapljao na ta svet. Šele ko se pri unmu drugmu pojavi dilema al pa ne, šele pol se prične tisto dejanje drame, ki sem sem ga opisal v prejšnjem postu... |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by Miska on 18.07.2002 at 16:55:00 titud wrote on 18.07.2002 at 15:17:38:
titud, jaz še vedno ostajam pri upanju… Upanje je tisto, ki v takih primerih še ostane… In upanje je tisto, ki umre zadnje... Saj veš – dokler je upanje, je življenje… Ko umre upanje, tudi življenja ni več… In če ti rečeš, da tehtanje povzroči razum – OK. Pa če je tudi tako, potem ti povem, da srce zelo hitro sliši, kaj mu reče razum… In tehtanje se nadaljuje… Odrešitev? Hja, če ne bi bilo upanja, bi to res bila odrešitev… In v takem primeru tudi vem, kako bi se odločila… Ampak upanje ostaja… titud wrote on 18.07.2002 at 15:37:33:
Tole, titud, me je napeljalo na razmišljanje o take vrste dejanju pri osebi, ki se »zaveda«, torej ve, kaj se okoli nje dogaja in je še sposobna misli, želja, čustev in na drugi strani oseba, za katero rečemo, da »ni pri sebi«, torej v nekem drugem svetu, v katerega pa mi nimamo dostopa. V vsakem primeru prevzameš odgovornost za tako dejanje. Pustimo sedaj ob strani odgovornost do drugih, odgovornost do človeških zakonov ali pa odgovornost do božjih zakonov. Prevzameš odgovornost sam pred sabo… Ali ima ta odgovornost pred samim seboj različno »težo« pri obeh vrstah oseb, ki sem jih omenila? Pri tisti, ki ti zna povedati, pri kateri lahko začutiš, da tako ne more in ne želi več živeti, da tako življenje nima več smisla, da to ni življenje, ampak je eno samo trpljenje in na drugi strani pri osebi, ki ti tega ne zna povedati, torej niti ne veš in si niti ne moreš zamisliti ali ona v svojem svetu trpi, morda se je s situacijo lahko sprijaznila in lahko živi s svojimi omejitvami, ali pa je morda v tistem drugem svetu celo srečna? Je razlika? M. |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by gape on 18.07.2002 at 19:45:28 ne ubijaj ubijaj čimmanj, podpiraj čimmanj ubijanja, uči čimmanj ubijanja za preživetje , vojne, grožnje, hrana ..., če ti težijo muhe ... čim manj ubijaj, izogibaj se ubijanju, muho raje spusti ven skozi šipo, če noče it stran od tebe, pojdi ti stran od nje, ne imej domačih živali, če ne misliš skrbeti zanje, ne odreži treh solat na vrtu, če veš da boste pojedl samo 2, če si eskim si nalivi samo toliko živali kot jih potrebuješ za preživetje, če nisi pripravljen na otroka ga ne naredi ... bodi odgovoren ... in če ti bodo drugo polovico stresali krči od bolečin in bodo doktorji obupali nad njo, pelji jo v divjino do prepada dokler se še lahko premika, če ji je všeč tm notri, naj ostane, če ji ni naj gre. kot primer pač, sicer pa srce vedno govori resnico in vsak bi vedu kaj je treba, če bi se tam znajdu, do takrat pa, če opaziš mravljo pod nogo, je ne pohodi, če se le da. pot je važna, saj vsebuje tudi cilj recimo preobilno in nezdravo hranjenje (slovenska (stara) kuhinja) je podpiranje prekomernega ubijanja, metanje hrane stran ravno tako živi po tej zapovedi |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by Miska on 19.07.2002 at 07:22:40 Evo, tole sem včeraj nekje prebrala: »Najpogostejši dokaz v korist evtanazije je tisti, ki bi ga lahko imenovali »dokaz iz usmiljenja«. Gre za izjemno preprost dokaz, vsaj kar se tiče osrednje zamisli, ki ima preprost smisel. Na smrt bolni včasih trpijo tako strašno bolečino, da jo je tistim, ki je niso dejansko izkusili, težko dojeti. Njihovo trpljenje je lahko tako strašno, da ne bi hoteli o njem niti brati niti razmišljati. Celo ob njenem opisu se zgrozimo. Dokaz iz usmiljenja pravi: evtanazija je upravičena, ker temu naredi konec… Veliki irski satirik Jonathan Swift je umiral celih osem let, medtem, ko se je – po besedah Jospeha Fletcherja – »njegova pamet drobila v koščke«. Bolečina v njegovih oslepelih očeh je bila včasih tako močna, da so ga morali zadrževati, da si jih ne bi iztrgal. Nože in druge mogoče pripomočke za samomor so morali skrivati pred njim. Zadnja tri leta svojega življenja ni mogel početi drugega, kakor vpiti od bolečine. In ko je nazadnje umrl, je bilo to šele potem, ko so ga celih 36 ur zvijali krči…« M. |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by John_Doe on 19.07.2002 at 07:51:35 Enkrat sem ze pisal o necem podobnem in moje mnenje za taksne in podobne primere je - ja, podpiram evtanazijo. John_Doe wrote on 01.07.2002 at 10:32:55:
Lep dan vam zelim in cim manj trpelnja v zivljenju... |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by ana on 19.07.2002 at 09:04:00 Thot wrote on 18.07.2002 at 15:04:47:
Thot, nisi me zastopil. Se opravičujem, če ne znam biti bolj jasna. Sploh pa nisem verna, ne v tem smislu, kar bi mi ti rad pripopal. Včeraj sem brskala po knjigarni in naletela na knjigo Jamesa Van Praagha. Odprem jo (ker poznam avtorjevo delovanje v tem svetu, vendar še nisem prebrala nobene njegove knjige) in knjiga se mi je odprla na strani z naslovom EVTANAZIJA. Saj vemo, naključij v življenju pač ni. Odgovor na vprašanje evtanazija da ali ne, je bil: vse je odvisno od motiva. moj komentar: tako kot velja za vse stvari v življenju |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by ana on 19.07.2002 at 09:33:28 ne morem , da ne bi še nekaj napisala, čeprav nisem prepričana, če o tem že nisem govorila: pred leti sem brala ugotovitve ene raziskave iz Nemčije, kjer so malo spremljali prošnje za evtanazijo: ugotovili so, da je povečano število izraženih želja svojcev umirajočih po evtanaziji tik pred božičnimi prazniki in tik pred poletnimi počitnicami. Motiv je tukaj jasen (moj komentar): pokopljimo, kar je za pokopat, potem bomo pa v miru preživeli proste dni. V primeru, da je željo po evtanaziji izrazil sam umirajoči, je kot razlog ponavadi navedel, da ne bi bil več rad v breme drugim. To se pravi, da je želel umreti zaradi drugih, ne zaradi sebe. Maja letos je umrla v Angliji borka za evtanazijo. Stara malo čez štirideset let, umirala je mislim da zaradi mišične distrofije in je bila že tetraplegik. Želela je, da sodišče omogoči njenemu možu, da ji pomaga z evtanazijo, ko bo tako želela ona, vendar je pred zakonom želela zaščito za moža. Bila je zavrnjena najprej na angleških sodiščih, kasneje še na evropskem za človekove pravice. Slab mesec po tistem, ko je zgubila borbo z evropskim sodiščem, je umrla. |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by titud on 19.07.2002 at 09:37:48 Quote:
Po moje tud če sliši, se s tem ne obremnjuje, ne jemlje tega kot dilemo. Srce razum pomoje samo 'uprabi' da poišče razloge, da legitimizirazira tisto, za kar ve da je prav. Razum deluje 'post festum', amapk mi tega neke vrste časovnega zamika ne dojemamo tko, si nočmo prznat, da ma razum tko postransko vlogo. Quote:
Jest ne bi delal bistvene razlike med tem, ali se umirajoča oseba sojega stanja zaveda ali pa ne več. V prvem primeru bi se 'izklopla' iz življenja zavestno, v drugem pa bi narav skoz evolucija najdla rešitev, da bi se 'izklop' zgodu sam po seb. Ali oseba, ki v bistvu umira, drugo zavestno osebo prosi/nagovarja k evtanaziji ali pa drugega v nezavednem stanju molče prosi/nagvorja, po moje tej drugi osebi ne zmanjšuje bistveno odgornosti pred sabo, če se 'odloči' al pa 'ne odloči' za etanazijo. Po moje ti globoko v seb nč ne pomaga pa te odvezuje odgovornosti, če se sklicuješ na to, da si jo odklopu zato, ker te je za uslugo trpeča oseba prosila. Tud se ne moreš opravičevat red sabo, če si osebo izklopu zato, ker je bilo njeno brezupno in nezavedno stanje en molčeč nagovor k temu, da bi ji naredu uslugo, se je usmilu. Umirajoči te v nobenem primeru ne more odvezat od odgovornosti za to kar boš naredu. Za to je poskrbela narava, k nam je dala vsakemu svojo avtonomijo in mehanizme, da se počutmo zanjo odgovorni, in tako je po moje tud prov. |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by ana on 19.07.2002 at 09:42:22 pa še nekaj bi rekla: na prvem mestu se mi zdi pomembno, da svojci omogočijo umirajočemu tak način umiranja in tak prostor za umiranje, kot si umirajoči sam želi. Večina umirajočih želi umreti doma. Večina svojcev se boji smrti, zato težko ugodijo želji umirajočega, kljub temu, da ga imajo radi. Svojci zmotno mislijo, da bo za umirajočega v bolnici bolje poskrbljeno kot doma. Umirajoči razen tople in sočutne roke ponavadi ne rabi kaj več, injekcije morfija, če so potrebne, pa lahko dobijo tudi doma. Ker je umiranje lahko dolgotrajno, nega bolnika pa je težka stvar, se je mogoče pametno obrniti na kako ustanovo kot je Hospic za pomoč ali pa vsaj za nasvet. Če bolnik umira zaradi narave bolezni v bolnici, svojci lahko zahtevajo, da so ob umirajočem. Kot navaja Metka Klevišar, svojci ponavadi ne upajo prositi zdravstvenega osebja , če so lahko prisotni ob umirajočem, vendar je to pravica vsakega človeka in si jo lahko izborimo. |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by Miska on 19.07.2002 at 10:01:07 ana wrote on 19.07.2002 at 09:33:28:
Uf, ana, tole se je »zadrlo« v moje srce… Seveda, saj sem šla sama skozi to izkušnjo in vem, kaj sem sama doživljala… In se ni dogajalo niti pred božičnimi prazniki, niti pred poletnimi počitnicami… Dogajalo se v času pomladanskih dni, takrat, ko se prebuja narava, ko se prebuja življenje… In ko se želiš prebuditi tudi ti… Prošnje pa… So vložene iz takih in drugačnih razlogov… Vedno in povsod… Iz sočutja, iz ljubezni, iz usmiljenja… Pa iz sebičnosti, egoizma in samoljubja… ana wrote on 19.07.2002 at 09:33:28:
Če ti lahko povem iz svoje izkušnje… Najprej je boj v samem sebi… Soočanje s tem, kaj je življenje naredilo iz tebe… Z omejitvami, ki ti jih postavilo na tvojo pot in s katerimi se moraš soočati… Poskušaš živeti z omejitvami… Poskušaš živeti na način in v vlogi, v kakršno te potisne življenje… Se na nek način s tem sprijazniti in s tem živeti… Sočasno se seveda dogaja odvisnost od drugih… Od tistih, ki so ti blizu… Postajaš odvisen od njih na vse načine… Zelo malo je stvari, ki jih lahko opraviš sam… Tudi tistih, čisto vsakdanjih… Vedno moraš nekoga prositi, naj ti pomaga uresničiti še tako malo željo… In tako dobiš občutek, da drugim kradeš življenje zato, ker je bilo ukradeno tebi… In – ja. Verjetno je tudi želja po tem, da ne bi bil odvisen od drugih, da ne bi omejeval življenja drugim, da ne bi kradel življenja drugim tisto, na podlagi česar tehtaš umreti da ali ne… Poleg tiste bolečine, katero pa poznaš samo ti… M. |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by titud on 19.07.2002 at 10:02:51 Po telih zadnjih miškinih pa aninih postih pa bi si smiselno zastavt eno vprašanje, ki se ne tiče samo evtanazije: kolk 'družbena klima' oziroma kultura, v kateri živiš, vključno z vero, moralnimi normami in zakonskimi/političnimi svoboščinami lahko vplivajo na tvojo 'odločitev' za evtanazijo, pa naj si v vlogi 'žrtve' al pa 'ekeskutorja'? Jest bi spet reku tko: če se spraviš ali znajdeš v situaciji, da bi se odločal, pol boljš, da nč, ker se ena odgovorna pa avtonomna oseba na take zunanje argumente pri dokončnih sodbah ne more naslont. Na to, kolk pa ti te kao zunanje dejavnike v seb ponotranjiš, da so del tvojega srca, pa itak ne moreš vplivat in za to ti nisi odgovoren. Jih ne jemlješ kot ene kriterije, po katerih naj bi se odločal, ker se itak ne odločaš. Ker zarad njih v seb itak veš, kaj ti je z naredit. Če je to, kar na tak način narediš, v neskladju z veljavno moralo pa zakoni, toliko slabše zanje, ne pa zate. Če je pa v skladju, pa tolk boljš za vse. |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by Miska on 19.07.2002 at 10:36:06 titud wrote on 19.07.2002 at 10:02:51:
titud, če vprašaš mene in to, kako sem to doživljala jaz.. NIČ drugega ni... Popolnoma nič... Ni družbe, ni vere, ni zakonsko določenih svoboščin, ni zakonsko določenih pravic, ni morale, ni etike… Popolnoma nič drugega ni, kot samo ti in oseba, ki se sooča s tovrstno bolečino… M. |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by John_Doe on 19.07.2002 at 10:50:30 Morm se to dodat, da je o tem zlo zajeban debatirat ker kokr je evtanazija recimo OK odresilna zadeva za nekaga umirajocega bolnika, tko se jo potem lahko tudi izkorisca v svoje namene. Sej ne bi se zdej sel neko znanstveno fantastiko. Sam ker gre razvoj tehnologije naprej in so povsod ze racunalniki ni kakemu dohtarju noben problem ponaredit moje kartoteke in sem pol jest ves bogi in na smrt bolan in pridejo pome, me "ugrabjo" in v bolnci frderbajo. Primer pac. Ce pa pogledam po drugi strani, se pa vprasam, zakaj bi cloveka pri zadnjih vzdihljajih matrali? A si je to zasluzu, da pri zivem telesu gnije in razpada? Ma zajeban tole do amena... Pa tud ce gledamo zdej neka zdravstvena zavarovanja in ta jajca. A ni pravica vsakega cloveka na tem bozjem svetu da dobi zdravnisko oskrbo? Recimo jutr sem brezposelen, nimam dinijev, prodal sem ze vse, akr sem lahko in imam raka. Ker klinac me bo pa zastonj operiral? Nben. Pismo en kurcev helikopterski prevoz iz kraja nesrece do najblizje bolnice stane cca 10.000 evrov. Pa kdo ga placa, ce ni zavarovan in ce ne more bit in ce nima dinijev? Nben.. razen ti al pa tvoja familija, ker te cist lepo po pravni poti izterjajo... Ni pravice na tem svetu... pa ga obracejte kokr hocte... |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by titud on 19.07.2002 at 12:57:39 Quote:
Ja, je zajejeban, ker se na vprašanju evtanazije vse razčisti, pa tud vse do konca zakomplicira. Punce so odprle notranjo dilemo, nas pobe, ki smo že po naravi bolj družbeno determiniran, pa dajejo une zunanje. Tle se tud pokaže, kolk si v seb usklajen, jing pa jang, kolk je pa vsega tega še odzunaj, pa nisi še v seb predelov. Po mojem se skor ne more zgodit, da te zadeva z evtanazijo ne bi nepripravljenega dobila oz. tvojo nepripravljenost razkrila. Se skor ne da v naprej nanjo pripravit pa v celot 'stališča zavzet'. Do posamičnih stvari že, npr. do zdravstva pa do zakonodaje, tam gledaš na to, da bo možnost za zlorabo čim manjša. Do osebne opredlitve v konkretni situaciji pa po moje ne. Takrat se ti res cel svet hkrat na glavo userje. Sory, ne znam pomagat... |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by bp on 19.07.2002 at 15:40:53 Zdi se mi, da nam je Miška tukaj postavila vprašanje, na katerega ni prav nihče zares pripravljen. Tisto ta pravo koano, v kateri je treba preseč samega sebe, da lahko odgovoriš nanj. Pa še tipa "kajbičebi" je, s katerimi se ponavadi nikomur ne da preveč ukvarjat. Pa vendar se mi zdi, da si Miška zasluži odgovor, da si zasluži pomoč, da je njej to vprašanje pomembno, celo več, da gre za nekaj, čez kar enostavno mora stopiti, če želi živeti svoje življenje naprej. Nekdo trpi. Zelo močno. S smrtjo mu lahko močno olajšamo muke. Vendar smrt je tako dokončna, ali ga s tem ne prikrajšamo tudi za samo majhen trenutek življenja, radosti, veselja? Kaj je pomembnejše? Pa bi sam predvsem poskusil najprej postaviti vprašanje drugače. Ali je smrt v nekem trenutku edini možni izhod? Se s sodobno protibolečinsko terapijo ne da omejti trpljenja na znosno mero? Se trpečemu ne da olajšati in preseči njegovih trenutnih omejitev? Po mojem mnenju je vedno pot za nekoga, ki se potrudi in jo zna poiskati. Vendar pa je vse skupaj še dosti hujše, če te nekdo, ki ti je blizu prosi, če mu lahko pomagaš umreti. Odločil se je za samomor, vendar ga sam ne more izvesti. Mu pomagati? Najprej bi se vprašal, ali bi pomagal zdravemu in na videz povsem netrpečemu človeku, nekomu, ki to lahko naredi sam? Najbrž bi poskusil vse prej, preden bi mu dopustil, ne pa pomagal, da stori takšen korak. V čem pa je tako velika razlika, če je nekdo privezan na posteljo ali če na videz zdrav teka naokrog? Trpljenje? Potem tudi tu velja prvi odgovor. Najprej poskusiti vse, kar je v naši moči, da se to olajša. Nikoli ne naredimo vsega, navadno tisto kar mislimo da smo dolžni, kar mislimo da tisti trenutek znamo in zmoremo. Samomor je prošnja za pomoč, zahteva za evtanazijo je prošnja za pomoč. Nihče si ne želi samomora, nihče si ne želi evtanazije, želi si pomoči. Evtanazija je v zadnjem primeru kvečjemu priznanje, da smo nemočni, da nismo sposobni pomagati. Pa bom postavil vprašanje drugače. Ali se ne zgodi pogosto, da se prehitro vdamo v usodo? bp |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by Miska on 19.07.2002 at 16:51:49 ana wrote on 19.07.2002 at 09:33:28:
Uf, ana, da izderem še eno bodico iz svojega srca: nihče ne more vedeti, kaj doživljaš v takem trenutku, če tega ni doživel… Nihče si ne more predstavljati tovrstne bolečine, če je ni začutil… Nihče si ne more niti zamisliti, kako se ti trga srce, če se kaj takšnega zgodi ljubljeni osebi… In zato mi verjetno tudi nihče ne bo verjel, če povem, da bi dala precejšen del svojega življenja, da bi lahko izboljšala kvaliteto njegovega… M. |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by Miska on 19.07.2002 at 17:03:36 wrote on 19.07.2002 at 15:40:53:
bp, vprašanja nisem zastavila zato, ker bi od kogarkoli karkoli pričakovala, res ne. Res je, da o tem (še vedno, čeprav so od tega minila že tri leta) precej razmišljam. In seveda preberem vsako tako stvar, ki mi pride pod roke. Celo iščem tako literaturo, ki bi mi morda lahko dala odgovor na to vprašanje. Ki me muči od trenutka, ko sem se z njim soočila. In sem ravno tisti dan spet brala o tem in našla tisti odlomek, s katerim sem tudi odprla to temo. In želela samo slišati vaša mnenja o tej zadevi. Stvar se je potem razpletla, kot se je razpletla, da sem torej glasno povedala, zakaj me ta tema zanima. In daleč od tega, da bi sploh pomislila na kakršnokoli pomoč s katerekoli strani. Vem, da je odgovor samo v meni… In da moram brskati in brskati, dokler ga ne najdem… Šele potem bom verjetno našla tisti notranji mir, ki sem ga glede tega zgubila… Kljub temu pa se vsem zahvaljujem za takšen odziv. Kljub temu, da nisem iskala, sem kljub temu naletela na pomoč… V tem primeru iskreno mnenje iskrenih ljudi… In to je (vsaj meni) v življenju zelo pomembno… Zato – HVALA vsem, ki ste (ali pa še boste) kakorkoli sodelovali v tej debati. M. |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by Miska on 19.07.2002 at 17:15:53 wrote on 19.07.2002 at 15:40:53:
Če ti lahko povem iz svojega primera, bp – zdravstvo v tem primeru odpove… Je ni protibolečinske terapije, ga ni zdravila, ki bi olajšala take vrste bolečine. Niti MST tablete, ne vem če poznaš – tablete, pri katerih je osnova morfin, niso pomagale. Vedno večja doza je bila potrebna, da si ohranjal kolikor toliko znosno stanje. Je to rešitev? Ostane seveda še droga, morfij in podobno. Je morda to rešitev? Človek takrat poskusi vse ostale alternativne možnosti, v katere drugače sploh ne verjame… Raznorazni bionergetiki in vse ostale možnosti, za katere sliši. Pa na koncu ugotovi, da povsod pusti samo en velik kup denarja, bolečine pa so popolnoma iste... Neznosne torej… In takrat začneš verjeti v čudež… Ker edino to lahko reši takega bolnika… V tem primeru v zdravstvo, ki naj bi s svojim razvojem morda pa le stopilo korak naprej… Še za časa življenja, ki ga tak bolnik živi… In to je tisto, o čemer sem govorila takrat, ko sem govorila o upanju… Edino tako upanje je še tisto, ki ne prevesi tehtnice v eno stran… Zaradi katerega ne pretrgaš tiste tanke nitke... Tiste tanke vezi med življenjem in smrtjo... M. |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by bp on 19.07.2002 at 17:50:18 Miška, Gotovo so stvari, ki jih medicina ne zna. Vendar sem bral, da je ravno protibolečinska terapija v zadnjem času močno napredovala in omogočila bolj znosno življenje marsikomu, ki je pred tem močno trpel. Morfij in reči na njegovi osnovi so vendar stare že vsaj stoletja. Žal res morda tisto najmočnejše, kar pozna tudi marsikateri strokovnjak, ali pa morda kar še plača kakšna zavarovalnica? Sem pa mnenja, da je treba zdravnike preverjat, spraševat, spodbujat in včasih celo usmerjat ne pa se jim prepustit, njim in bolezni, kot se ne bi prepustil tudi viharju, če bi te zajel v jadrnici, sredi morja. So samo ljudje, včasih zmotljivi, včasih preobremenjeni, včasih brezbrižni pa vendar lahko še največ storijo v takem primeru. Je morfij rešitev? Ne, ni rešitev, ničesar ne rešuje. Se spomniš štirih sveč izpred nekaj dni, gotovo si jih dobila po pošti. Lahko morfij podaljša gorenje četrte sveče? Lahko, po mojem mnenju. Za vse udeležene, za vse, ki še niso nehali verjeti v čudeže. Sama si napisala. Edino upanje. S smrtjo izgine še to. Trpljenje pa samo pri enem od vseh, ki so bili pri evtanaziji udeleženi. Pri ostalih ostane dvom in bolečina, ali so ravnali prav. Pa vendar bi se včasih odločil za to, ko nemočno gledaš nekoga, kako neznansko se muči. Ko si priznaš poraz, ko veš, da ne moreš pomagati. V tem primeru, pride kakšen bog, usoda, nekdo ali nekaj, na kogar lahko poskusim preložit odgovornost, dvom in bolečino še kako prav. Prav pride priznanje, da sem majhen, da je vprašanje večje od mene. Odločitev pa je vedno moja. bp |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by gape on 19.07.2002 at 23:10:58 štiri sveče? dej pejsti text ... |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by Miska on 20.07.2002 at 08:02:03 Gape... 4svece.pps type: Microsoft PowerPointova predstavitev Jaz tega ne znam paste-tat, lahko ti jo pošljem na mail ali pa (spet) pretipkam tekst? M. |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by gape on 20.07.2002 at 09:23:23 Miska wrote on 20.07.2002 at 08:02:03:
pošlji da vidm |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by ana on 21.07.2002 at 13:36:12 Miska wrote on 19.07.2002 at 16:51:49:
saj vem, Miška, to si ti, in si imela osebo čisto po človeško in zares rada in bi zanjo vse naredila. Vem, tudi telesno bolečino bi človek prevzel nase, da bi bilo drugemu mogoče vsaj za uro lažje. Pa si nemočen in ne moreš nič, razen, da ti je hudo. Sama vem, koliko časa me je spremljal občutek krivde, ko je umrl stari ata v bolnici (želel si je umreti doma). Veš, ampak niso vsi ljudje taki kot ti. Ljudje so taki in taki. In so tudi taki, kot nečaki neke tete Micke, skoraj sosede. V visoki starosti jo je zbil avto (zlomil nogo), in menda se je žlahta v bolnici samo pozanimala, kdaj bo umrla. Osebje, vsega navajeno, ni moglo verjet. In ko je ženska prišla iz bolnice po kakih 14 dneh domov, ni imela rjuhe, na katero bi lahko legla. Žlahta ji je dobesedno izropala NJENO hišo. Ljudje smo si pač različni. |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by ana on 21.07.2002 at 13:42:32 Miska wrote on 19.07.2002 at 17:15:53:
Moja soseda je sedaj na teh tabletah. Ima 45 let. Dolgo časa se je upirala, da bi prešla na taka zdravila, vendar so sedaj bolečine prehude. Vendar so stranski učinki tako močni, in tako vplivajo na kvaliteto življenja, da je res vprašanje (njene besede): trpeti hude bolečine in ohranjati normalno komunikacijo z okolico, ali pa trpeti MANjŠE (bolj znosne ) bolečine in imeti motnje pri koncentriranju, suha usta, top občutek v glavi itd stvar osebne odločitve, za katero se trpeči vedno znova vprašuje: ali res ni nobene druge šanse več? |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by Miska on 21.07.2002 at 13:48:54 Hej, ana, samo tole: ne vem kako, ne vem zakaj, ne vem od kje, ne vem od kod - vendar čutim, da me nekako razumeš... Tudi zato razmišljaš o tem in tudi zato mi pomagaš iskati... In - hvala ti za to! m. |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by ana on 21.07.2002 at 14:08:43 hvala, Miška, tudi tebi. Zanimivo pri meni je to, da sem se od nekdaj rada zgovarjala o smrti. Pa saj veš: človek v vsakdanjem življenju pri tej temi sploh nima sogovornikov. Še več: če načneš to temo, ti dajo nalepko, da si čuden. Ampak mislim, da bi se morali o stvareh, ki so nam vsem skupne, katerim nobeden ne uide, čim več zgovarjati. Da nam postanejo domače. Da jih sprejmemo za svoje, ker enkrat bomo tudi mi na vrsti. In vsako stvar, vsak dogodek, ki ti je na nek način vsaj iz pripovedovanja domač, pred katerim nimaš strahu, tak dogodek laže preživiš, ko si sam na vrsti. |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by EAGLE-1 on 21.07.2002 at 20:20:33 Hm... En lep pozdrav z gorenjske. Načeli ste zelo zelo delikatno temo, in kot je že nekdo rekel, odgovoriti na to vprašanje je nemogoče. Samo ljudje smo. V vsej svoji veličini in hkrati v vsej svoji majhnosti. Vsak človek je univerzum zase in zelo všeč mi je, ko prebiram nekatere poste, kako lepo se da s človekom razumeti, skoraj brati njegove misli in mu morda tudi na nek način pomagati. Na koncu koncev smo vseeno samo ljudje. Mnogo več niti imamo v svojih rokah kot se nas večina zaveda, mi smo tisti ki odločamo, nihče drug. Skoraj o vsem. Skoraj. Nekje pa je meja. Takrat niti prevzame usoda, Bog, naključja...kakorkoli si kdo pač predstavlja. Osebno sem sicer trdno prepričan da naključja ne obstajajo, vsaka stvar ima svoj namen in svoje poslanstvo. Tako življenje, kot smrt-ki je del življenja. Načeloma sem mnenja da se človek v nobenem primeru ne bi smel igrati Boga, da nismo mi tisti ki odločamo o življenju in smrti nekoga...čeprav je težko, para nam srce in dušo, razkraja nas ob pogledu na trpečega...ampak vseeno. Ne vem, morda bi v primeru da bi sam doživel kaj podobnega razmišljal drugače, zato nobenemu ne bom skušal soliti pamet, samo podajam svoje mnenje. Ana, tvoje pisanje se mi zdi modro, preudarno in zelo zelo toplo. Ko berem tvoje poste tukaj mi postane toplo pri srcu in zaenkrat sem v tvojih besedah našel precej sebi podobnega razmišljanja. Mislim da moraš biti krasna oseba,nekoč bi te rad spoznal. Lep pozdrav iz gorenjske, vaš Grega :) |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by samonekdo on 23.07.2002 at 07:54:22 Nisem vsega brala, bi pa rada dodala svoje razmišljanje... Mislim, da je v vsakem izmed nas nekaj, kar nas sili naprej. Da živimo. Da upamo. Da se ne damo. Da smo. Res, pridejo trenutki, ko bi najraje rekli, jaz ne morem več, končajmo to... In minejo tudi, takšni trenutki. In zaradi tega, ker minejo, ker potem zopet upamo, živimo v polnosti tistega ZDAJ, zaradi tega sem ODLOČNO proti evtanaziji. Ni naravno. Je poseganje v naraven ciklus. Umreš pač ne kar tako. In Bog oz. kdorkoli/karkoli pač, že ve, zakaj živiš tako dolgo, in ti daje možnost, in neizkoristiti možnosti, ki ti jih ponuja... kakšna škoda... |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by ana on 23.07.2002 at 08:41:35 EAGLE-1 wrote on 21.07.2002 at 20:20:33:
hvala, enako, Grega sicer sva pa oba Gorenjca, pa še rakca enkrat pa, upam, bo res možnost, da se srečamo |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by Edi on 23.07.2002 at 11:50:37 Kar se mene tiče, ne vem zagotovo. Težko bi se opredelil in rekel to in to bi naredil. Res težko, sploh so to dejanja, na katera redki redko naletimo in nekaj na splošno govort ne morem. Sem pa doživel pred pol leta izkušnjo, ko sem prosil, prosil "Energijo, boga, ...", da pomaga moji prijateljici, ki je že dolgo umirala za rakom. Da naj ji pomagajo, omilijo muke in trpljenje. In prijateljica je umrla isti večer. |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by Valentina on 26.07.2002 at 16:37:33 Tudi jaz ne morem soditi, kaj je prav, pravzaprav se še opredeliti ne morem. Sem samo človek, kot ste že nekateri omenili. Bog, karma, darma, vse kar nam je namenjeno, naloge ki jih moramo izpolniti, stvari ki jih moramo spucati... v svojem življenju... kdo bi vedel kaj so? Igrati boga in posegati v "načrt" ali se potegniti nazaj in si ne drzniti? Kdo ve, kakšen je načrt? Mogoče sem pa jaz del načrta, zato ne igram boga ampak opravljam samo svoje poslanstvo? Kdo bi vedel! Dilema ostaja. Sploh ne vidim, da se jo da rešiti. :-/ |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by gape on 26.07.2002 at 20:19:34 Gru Gru wrote on 23.07.2002 at 11:50:37:
viš, ti bi to lahko vzel za dokaz da 'Bog' obstaja, kkšnmu oldiju pa recimo ta dokaz ne pomeni nič, in v končni niti meni ne pomeni nič, zate pa je (lahko) kronski dokaz |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by Oldi on 30.07.2002 at 07:50:02 Zavrtita uro nazaj, Edi naj ne "moli", pa bomo videli, kdaj bo umrla. Skratka "kakšen dokaz neki". Quote:
Zopet ena neumnost. Ker ne tehta srece, je odločitev prekleta, zgrešena, nebožja .. ???!!! Ljubi moji. Odločitev srca je pogojena z indoktrinacijo in ker smo vsi mi indoktrinirani s svetostjo življenja, nas to drži nazaj, da evtanazijo izvedemo le v skrajni sili, pa še takrat, ko jo odobrava velika večina vernikov jo mora po dolžnosti sistem in uradna RKC preganjati. Torej navadna hipokrizija in hinavščina, posledica so pa neznosno trplenje umirajočih in njihovih bližnjih. Vsekakor bi morali evtanazijo legalizirati in o tem problemu čim več pisati. Počasi bi ljudje lažje storili to dejanje, predvsem pa bi ga formalizirali in bi bilo ilegalnih evtanazij manj. Posledica bi bilo hitrejše in lažje odločanje srca in dušebrižniki bi bili srečni, kajti evtanazijo bi (po njihovem) preko duše odobraval sam Bog. Kako nepoznavanje človeka in njegovih emocionalnih dogajanj. Ideologija te omeji in na osnovi te omejenosti trdiš, da ima ideologija (BOG) prav - smešno, če ne bi bilo do konca bedno. |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by Edi on 30.07.2002 at 09:45:12 Sej ničesar ne trdim Oldi. Povedal sem samo svojo izkušnjo, ki je v nadaljevanju odprla še mnoga "naključja", če jih ti tako imenuješ. Zame je padlo v tem obdobju veliko odločitev in potrditev. Samih pojasnjevanj se težko lotim, ker um zna biti v tem samo ovira. In ravno to igračkanje z umom, in preverjanje je težko za nekoga, ki se ne odpre dovolj. Mogoče bi si moral vzet enkrat čas in ta znanstveni um zapret in si reč, ta teden bom pa izklopu vse te preverbe in živu čist prosto po Prešernu. Probi, in boš vidu. Skoči iz kože preverjanja, in pusti da se življenje v tebi in okoli tebe odvija samodejno. Kaj ti lahko en teden škoduje naspram večnosti ali če že ne verjameš večnosti, naspram življenju ki ti še ostaja. Poizkusi biti en teden samo opazovalec sebe in življenja okrog tebe. Brez sojenja, brez določanja, brez razmišljanja. Samo beleži, opazuj. Nič drugega. |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by Oldi on 30.07.2002 at 11:15:22 Ja pa saj to je ravno napaka. Srce odreagira tako kot recimo srnica, ki so jo tako ali drugače naučili (instink, obnašanje mame ....), da se človeka boji, pa čeprav bo zaradi tega od lakote umrla. Mi imamo um (kot izgleda le nekateri), s katerim se borimo proti tisočletnim indoktrinacijam, nekateri pa le ponavljate vedno ene in iste dogme potem pa še nas izničujete - da živimo brez vesti in podobne bedarije. Kaj pa uno pleme, pri katerem je moralno zapovedano, da starša ob določeni starosti odnese sin v divjino, da ga "lisice raznosijo". Kaj misliš da njemu veleva srce, če ga ne odnese. Kot sem jaz tisti dokumentarec zastopil, čuti dolžnost do Boga, ne pa da ga peče vest, ko to naredi. Indoktrinacija ne pa neka brezmadežna in od vekomaj dana duša, vest in podobne neumnosti. Sori ampak tko misl'm. |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by Edi on 30.07.2002 at 11:23:12 He, še vedno ti ostane en teden. Probi. Bodi opazovalec, budni opazovalec. A je to tako težko. Pa še um se ti bo mal spočil. Paše, kot ležanje na plaži. Več ti ne morem svetovat. To je najenostavnejša vaja. |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by sirena on 30.07.2002 at 14:05:01 :-[Ko je moj ljubljeni oče lansko leto umiral, sem bila z mamo in sestro z njim, dokler ni odšel... Šepetala sem mu v uho, naj se ne ozira na nas, naj gre svojo pot...nisem ga zadrževala, saj če bi ostal (sem prepričana, da bi -zaradi nas domačih), bi se njegovo trpljenje nadaljevalo in njegovo življenje bi bila samo še vegetacija... Mislim, da se človek lahko tudi sam odloči kdaj bo odšel... še posebno pa takrat, ko je deležen "žegna" od svojih ljubljenih. |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by Oldi on 30.07.2002 at 14:59:43 Nekaj je na tem, samo so tudi bolezni, pri katerih je smrt še sila daleč in navadni smrtniki ne moremo kar tako umreti, ko se nam zalušta. Takrat pa pride prav evtanazija. |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by Edi on 30.07.2002 at 15:28:20 Oldi, edino kar se mi zdi hecno pri tebi je le večno priseganje na znanost. Postavi se 150 let nazaj, in se vpraši. Kolk od tega kar je danes vsakdanjega (mobi, računalništvo, moderna fizika, matematika, medicina...) bi ti vi tistem času obsodil za neumnost, bedastočo. Že da bi 150 let nazaj trdil, da se boš lahko vozil pri vročini 40 C, v škatlici s klimo in uravnaval željeno temperaturo, bi te postavilo na grmado. Skorajda vse. Pa kaj čmo. Eni že vnaprej kaj začutimo in verjamemo v to. Drugi pridejo kasneje. Sej bo. |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by Oldi on 31.07.2002 at 07:24:08 Ste pa hecni vi verniki. Napredek v tehniki uporabljate kot izgovor za vero v vaše fantazme. Kup tega v kar verujete je znanstveno izmerjeno in razloženo na povsem drugačen način kot vi verujete in zakaj hudiča mislite, da bi vam moral na vse ostalo, kar še ni razloženo kar verjeti. Ste pač isti ko naši predniki, vse kar ne štekate pripisujete Bogu, duši blablabla. Zguba časa tole govorjenje eden mimo drugega. Baj zaenkrat; morda se kdaj spet vidimo, ko me piči da bi se oglasil. |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by Edi on 31.07.2002 at 10:00:22 Oldio wrote on 31.07.2002 at 07:24:08:
Oldi, pa sej ne gre za vernike, kot jih ti zaničljivo okarakteriziraš. Podal sem ti primer, na katerega niti nisi podal konkretnega odgovora. V tisto kar jest verjamem, je moja osebna odločitev in plod lastnih izkušenj in opazovanj. Če stojiš v sobi in si ne dovoliš odpreti vrat in stopiti ven, je to tvoj problem. In noben te ne sili, oz. prepričuje da v kaj veruješ. Napisal sem ti le tehniko, za katero pa nisi pripravljen storiti nič. Kot bi ti rekel, da te naučim plavat. Npr. Pojdi v plitko vodo in se uleži na vodo, poskušaj se obdržati tako da mahaš z rokami in nogami. Ampak ne Oldi, bo privleku s seboj laboratorij in začel meriti gostoto vode, upor telesa, gibalne količine in ne vem kaj še vse. Da nekdo splava ne rabi fizičnih, matematičnih izračunov. Stvar deluje povsem enostavno in z malo vaje. In se strinjam s teboj. Nikoli nebi silil človeka, da se nauči plavati, če to noče ali pa če hoče poprej narediti vsemogočne znanstvene izračune. Je pač sam sebi kriv če ne zaupa učitelju. In pri duhovnosti gre za čisto enako stvar. Ko si pripravljen, da se spustiš v reko življenja, lahko splavaš, lahko pa se še vedno zadržuješ na obrežju in izvajaš znanstvene poizkuse. Žal pa znanost ne napreduje tako hitro, kot človekovo zaupanje in prepuščanje. Pa le pridi še kaj napisat. |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by Oldi on 31.07.2002 at 15:07:20 Kako ne skopčaš, da prepuščanje vzgibom iz notranjosti pomeni nekritično sprejemati vse, s čemer so te napolnili in kar tvoj fantazijski del možganov sproducira. Človeka jaz razumem drugače kot vi verniki. Za vsa je vse kar prihaja od znotraj mimo uma nekaj svetega nezmotljivega oh in sploh. Že eden vaših gurujev Krišnamurti je pisal o tem, samo sem bil priča kako tega njegovega pisanja celo njegovi oboževalci ne "porajtajo" - je pač v nasprotju z vero, Krišnamurti je pa - kot ga bežno poznam spregledal. |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by Edi on 31.07.2002 at 15:39:50 Oldi, pri vsej tvoji hudi znanstvenosti in pedantnosti si preklemano površen. Vse mečeš v isti koš. Potrudi se vsaj in preveri s kom debatiraš. Kdo je moj Krišnamurti, Jung, Osho, Jezus, Buda. Noben ni moj. Tisto kar je moje, sem jest sam. Seveda, pa je iz dneva v dan mene manj. In moja izkušnja je moja. Upam da se boš tega počasi zavedel. Tukaj na forum hodi tok in tok ljudi, in ne moreš vseh dat v isto gajbo. Na žalost ne. Mene pa sploh ne v nobeno. To pa zato, ker nisem pripadnik nobene religije, noben tečaj še nisem obisku. Tud žerjavce še nisem prehodu, jo pa kdaj pa kdaj primem v roko. Mi ni potrebno zganjat nekega rituala, me ne potegne. Opazujem pa svoje življenje in svet okoli sebe. In edino kar mi lahko očitaš je pot k ljubezni, sočutju in sprejemanju in za to ne potrebujem nobenega boga z nekim imenom. In če na tej poti srečam potrditve take in drugačne, so moje in moja resnica. In ker skozi svoje delovanje iz dneva v dan dobivam vse več potrditev, in ne iz lastne sklede, predvsem od drugih ljudi, smatram to za resnico in potrditev da se držim začrtane poti. Tle lahko rečem;:"Vsak je svoje sreče berač al pa dober kovač" In če boš hotu plavat dalje v duhovnosti te to čaka. Drugače pa ostani na pomolu s svojimi inštrumenti, jest pa se bom lepo naplaval, brez meritev. Moje telo je zelo dober instrument, ki ga še izboljšujem. Ve samo kdaj je voda topla in kdaj mrzla, ne rabim za to termometra. Ajd mej se, naj te sonce enkrat zadane ;D Ti napovem nekaj, enkrat bova še dobra frenda. Edi |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by gape on 31.07.2002 at 20:04:43 Oldio wrote on 31.07.2002 at 07:24:08:
naprimer ??? Oldio wrote on 31.07.2002 at 15:07:20:
mene so polnili z informacijami dokler so mi drugi govorili katere informacije naj sprejemam (berem ... recimo v šoli). tisti trenutek ko pa sem začel brati material, ki mi je prišel v roko, bi reku po na-ključ-ju, tisti trenutek me ne polnijo več drugi ampak se polnim sam in če mi informacija ni všeč, jo ignoriram, sigurno pa vanjo ne vlagam več energije. kar sm vložu posrkam nazaj, se iz tega neki naučim ... in je. rajt ??? v vsakem primeru ko vpijam informacijo jo prejemam od nekoga in zdej če mi je ta nekdo vsiljen, je to da me nekdo polni z informacijami, če pa informacije izbiram po svoji svobodni izbiri, potem me s temi informacijami nihče ne polni, ampak se polnim sam. in to je ozaveščanje. šola naprimer ni tolk primer ozaveščanja kot primer ustvarjanja vzorcev, ustvarjanja ega, družbe ... in tuki se pol odločiš na kateri strani si. ja še drugi del ... nič ne prihaja od znotraj mimo uma, prihaja skozi um, um je najbolj nefizični od fizičnih nivojev, razum je še bolj fizičen, možgani recimo še bolj ... višji jaz lahko dostopa edino do uma, od znotraj, od zunaj pa so možnosti neomejene. vsi smo dobri frendi že zdej |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by sirena on 01.08.2002 at 08:43:11 ;)Nihče nima monopola na resnico, nihče nima izključne pravice na zmoto! Do najglobjih in najčistejših resnic se pa pride prej z občutkom, kot pa z razmišljanjem. Modrost ne izvira toliko iz razuma, kot pa iz SRCA. Mogočnosti srca pa še nobeden ni izmeril... Vse je preprosto ko pasulj...Kaj stori ptica v viharju? ...ne drži se veje:sledi viharju..... Zliti se s SVOJIM FEELINGOM z naravo, to je edina prava pot. PS: Tako kot Edi, tudi jaz nisem v nobeni verski sekti oz. skupnosti. Zame obstaja samo potovanje po poteh, ki imajo "srca". Tam potujem jaz in to je edini dostojen izziv, da jih prehodiš cele, do konca. In po njih potujem in gledam, čutim in opazujem brez daha... |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by titud on 05.08.2002 at 14:34:34 Oldi je začel polemiko z edijem preko citiranja v bistvu mojega nasveta Quote:
ki ga je oldi zavrnu kot neumnost. Jest dodajam, da je sama odločitev za življenje in smrt na induvidalnem nivoju v razumskem smislu lahko tud je ne-umna, bolje ne-do-umna. S tem pa ne zanikam, da o njej na enem družbnem nivoju o njej ne bi smel razumno razpravljat in jo tud razumno uzokanit. Ampak vsak razumen zakon bo not moral upoštevat dokončnost in nepopravljivost te individulne odločitve, v kateri morajo etika pa morala pa vera pa vse kar na 'stanje srce' v tistem trenutku vpliva imet vso legitimnost. Zakon mora dopustit tud ne-doumnost srca, ne pa da jo v imenu razuma omejuje ali pa celo zapoveduje. Zato je skor bolje, da ga ni, kot pa če damo spisat enim pragmitničnim razumnikom na eni al pa etično-moralnim razosodnikm na drugi strani. |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by Miska on 13.05.2003 at 15:17:08 http://www.mf.uni-lj.si/test/full-texts/zdr-vest/zdrv95-3-7.html-1250 |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by gape on 10.01.2015 at 12:12:23 po več kot 11 letih ... gremo dalje zgleda :/ bom kr tegale ponucu k je edini citiru kar je men pomembno Quote:
tretja stran od uzadi :/ mislm da je nadaljeval neki u stilu: ko bi se pomenl kako omogočt večini dostojno umiranje, bi pršli tud do rešitve za teh par procentov ki hočjo umret s pomočjo drugega ... pa sm skor zihr da po tem pomenku takih več ne bi blo ... o useh grozah/zlorabah evtanazije ne bi niti začel - živimo pač v sistemu v kakršnem živimo ... in kot družba na to nismo pripravljeni da bi šli uzakonjat samo zato ker se dogaja sem in tja ... nwem ... pomoje da ne pogovarjat ja ... http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/alojz-ihan-zdravstveni-sistem-skrbi-zase-ne-za-bolnika.html http://www.delo.si/sobotna/tabu-smrti-in-smrt-demokracije.html |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by t on 12.01.2015 at 11:14:27 Stvar morale je, da lahko človek svobodno odloča o svojem življenju in seveda tudi o koncu svojega življenja. Ljudi je preveč, zato bi morali vsakemu, ki ima željo po smrti, čim prej izpolniti - s čim manj trpljenja in še preden si premisli. :D hawgh! |
|
Title: Re: Evtanazija in morala Post by Robi on 12.01.2015 at 11:26:09 Sem za evtanazijo. Ne vem, zakaj človek ne bi smel sam odločati o svojem življenju in smrti ter bi moral trpeti za vsako ceno. |
|
Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved. |