Alja, ne se bati postavit meje (tvoje osebnosti). Se mi zdi, da te zelo razumem. Poslušaj se in verjemi si in ne boj se povedati svojega mnenja. Saj veš, če si ne dovoliš napak, je težko spoznati Resnico.
Bodi ti sama takšen človek, kot bi ga želela imeti ob sebi.
Namreč zmeraj si samo ti tista, ki sebe gleda, in ti si tista, ki ocenjuje drugega in ti si tista, ki vse dovoljuje. Zakaj dovoljuješ? Če si iskrena, si boš priznala, da dovoljuješ zato, ker niti sebi ne bi tega prikratila oz. ne bi želela, da bi ti kdo kratil svobodo, a ne? Tako se naučiš videt in ločit stvarno od nestvarnega. Delovanje vzroka in posledice. Črno belo. Plus minus. Dobro slabo. Poslušaj srce! Ko uvidiš, da je vseEno, da si lahko svobodna takšna kot si, takrat prevzameš odgovornost za svoja dejanja - takrat si ti - celostna oseba - takrat se lahko prične resničen odnos z nekom. V barvah.
Pa preberi si, kar mi je nekdo napisal, ko sem se sama podobno spraševala. Saj ne, da se več ne...
Od vedno sem bil sočuten do drugih in ne morem mimo ne da bi ti kaj napisal.
To si, kar misliš. Ključ do miru v življenju je obvladanje samega sebe, torej tudi misli.
V svojem življenju sem opazil, da čim več razmišljam tem bolj se zmeda v moji glavi povečuje. Ker mi je bilo te zmede dovolj sem si nekega dne ukazal :"Tišina!" Iz uma so še vedno vrele misli. Ampak vztrajal sem. Vso svojo pozornost sem usmerjal v tišino. In kaj se je čez čas zgodilo? Občutil sem mir v sebi. Tišino.
Ugotovil sem, da vsemu tistemu čemur
posvečam pozornost, postane močnejše. In vsemu tistemu čemur
odvzamem pozornost, pojame, razpade in izgine.
Ugotovil sem tudi, da sem več kot samo telo, občutki in misli. Ko sem si ukazal tišino sem se vprašal: Komu sem ukazal tišino? Samemu sebi. Ampak kdo je ta, ki je ukazal? Če sem to jaz, kdo je bil potem tisti, ki je bil zmeden?
Smo čista zavest, nedoločljiva zavestnost, ki je zunaj časa, ni ujeta v prostor, brez razsežnosti je, nepredstavljiva. Ker je neskonča in neomejena je hkrati čista radost. Opisali bi jo kot neskončno tišino, popolno ravnovesje, nepremagljivost. To notranje bistvo presega vsak ego. Ne pozna strahu; je svobodno; kritika mu ne more do živega; ne boji se nobenega izziva. Ni ne višje ne nižje od kogarkoli in je čarobno, skrivnostno in očarljivo. Dobil sem občutek, kot da sem nekoč to vedel, pa sem pozabil.
Verjamem, da je cilj vsakega človeka, in tudi tvoj, doživljati svojo resnično naravo. Sama evolucija teži k temu. Mi smo rezultat evolucije; smo narava, ki se zaveda same sebe in se čudi lepoti.
Včasih ti je težko, čutiš bolečino in točiš grenke solze. Komu ni težko, kdo ni občutil bolečino? Nisi osamljena, verjemi mi.
Vse težave skrivajo v sebi semena priložnosti, in če se tega zaveš, lahko trenutek uporabiš sebi v prid in ustvariš kaj boljšega. Kadarkoli se znajdeš pred zatiralcem, mučiteljem, prijateljem, učiteljem ali sovražnikom (vsi pomenijo eno in isto) se spomni, da je ta trenutek natanko takšen, kot mora biti. Vsi odnosi, ki si jih pritegnila v življenje, naj so takšni ali drugačni, so natanko takšni, kot so ti ta hip potrebni. Za dogodki je skrit pomen, ki služi tvojemu razvoju.
Spoznaj samo sebe, opazuj svoje občutke, svoje misli, svoja prepričanja. Sprejmi odgovornost za dogodke v življenju in spoznaj da si stvarnik, ki nenehno ustvarjaš. Vsi delamo napake in v tem ni nič slabega.
Spoznaj, da si enkratna, ker drugo ne moreš biti. Si Božanska in zato enkratna. Ukaži si tišino. In bodi tišina. Brez obsojanja, brez misli, brez podobe. Samo bodi. Meditiraj tako vsaj eno uro na dan.
Home
Pages: 
