Kolikšna stvar - biti ljubljen! Koliko večja pa ljubiti!
Ljubezen ne vlada, zato pa vzgaja in je več. In tudi če je (na videz) "nesrečna" in "pogubna", je posebno darilo v življenju... Kdor ljubi, ne sme govoriti o žrtvi.

Je pa kot vojna, začneš kadar hočeš in nehaš kadar moreš!

Ahh, ta ljubezen, kjer se vseli, se pamet izseli...

Hm, ja in iz podobnega(gledam samo na tisto, da lahko vsak po svoje pojmuje ljubezen), lahko sklepam, da je prava ljubezen(ali obojestranska), tista ljubezen, ko se najdeta dva, ki gledata ali čutita zadevo na enak način. In ker na enak ne moramo(razlike), potem ni prave ljubezni, vsaj ne obojestranske. Zato smo zopet pri sprejemanju. Hmmmm
LP
T.

Čutiti enako eden do drugega, ja, kot si vsi ponavadi predstavljajo ljubezen v vezi. In ker smo različni tega ne more bit. Logično razmišljam, nič drugega.
Lp
T.

8)

hmmm a si morda pomislila da ti ne vrača čustev zato, ker morda zamenjuje besedico LJUBEZEN in SEX ???

žal je to pogost pojav v današnjem svetu, verjemi da dobro vem o čem govorim... te silijo in silijo in vrtajo zakaj se ne zaljubiš, kdaj se nameravaš zaljubit in ali se boš zaljubil v to dotično osebo...
potem pa si misliš da bo morda drugače, pa se imaš lepo, romantičen večer v dvoje, dolga strastna predigra in vrhunec...
naslednji dan ???

ZGINE ! samo zamenjal je besedici LJUBEZEN in SEX !

hmmm....

če samo gledam v isto smer z neko osebo, potem bo ta oseba najverjetneje moj prijatelj,

če pa bom gledal v isto smer z to osebo in še njega, potem pa bo verjetno več kot moj prijatelj, potem bo moj ljubimec...  

a ni v tem štos ? biti prijatelj in več ?

Vidva sta vse zmešala...Vsakdo ve, da so čustva kot igrača jojo, enkrat navzgor, drugič navzdol, odvisna od tako nestanovitnih stvari, kakor so zračni tlak in deževno ali sončno vreme, lunine mene ali to, da smo zjutraj ustali z levo nogo. Čustva so muhasta in ljudje, ki istijo ljubezen s čustvi, postanejo muhasti ljubimci...Francoski pisatelj Antole France je nekoč zapisal:<...v ljubezni so prijetni samo začetki...> Prav zato vedno znova začenjamo, se vedno znova zaljubljamo. Če ljubezen istimo s čustvi, vse življenje iščemo <tisto staro čustvo>, ki ga vsi poveličujejo  do nebes...
Ljubezensko privlačnost navadno doživimo ob zelo močnih čustvih. In ne morem-razen če bi bila kakšen angel ali mazohist-imeti tvojega zadovoljstva, varnosti za enake svojim, če nimam podpore ljubezenskih čustev do tebe. Mladostno ljubezen čas zlošči v dragocenejšo zrelo ljubezen, nastopijo obojestranska čustva in sreča. Vsak odnos ima mnogo ravni. Isto je s spolno ali drugo obliko ljubezni. Nekateri me lahko samo organsko privlačijo, pa jih zato še ne ljubim. Nekje v tem vesolju je morda nekdo, ki bi bil zame ravno pravšnji, kakor po meri vsem mojim posebnim nagnenjem, toda takega človeka morda v svetu ni neposredno okrog mene, v svetu iz katerega moram odbrati tiste, ki jim hočem podariti ljubezen. Časovna omejitev ljubezni pa je eden od pogojev, ki jih lahko dodamo svoji zavezanosti nekomu. Zakaj gre toliko ljudi narazen? Ker mine ljubezen, ali ker je nekdo prelomil zaobljubo zavezanosti? Prispodoba je nek film, ki se ga spominjam. Film <Metulji so svobodni> prikaže plitvo, vihravo lepotičko - odlično jo igra Goldie Hawn-, ko zbeži od svojega slepega ljubimca. Svoj beg pojasni:<ker si slep! Pohabljen si!> v najbolj poglobljenem trenutku filma mladi mož odgovori:<Ne, nisem pohablen. Res da ne vidim, a nisem pohabljen! Ti si pohabljena, ker se ne moreš nikomur zavezati. Ne moreš pripadati, ker ne znaš!>
lp
Angel

[color=Blue][/color]Ne, ne...ni ti treba v nobene globine morja...lepo te prosim. Človek se mora poglobiti samo malce vase...pa so vsa vprašanja sveta...razrešena. Ajsi, si reku brez citatov! Tili so moji, kaj morem, sem bolj umetniška duša...
Delfin, sem ti že napisala, da pomeni delfin v Grški mitologiji SREČO. Ne vem zakaj si si izbral tak nik, tudi ni to tako zelo pomembno, sej jaz tud nisem angel, ceprav imam tak nik. Navdih sem dobila cisto drugje, enemu parfumu, ki ful lepo disi, se tko rece. Pa tudi to ni omembe vredno.
Nisem jasnovidec, ampak tebe caka sreca. Prepricana sem v to, dosti sem potovala pa Grciji pa vem, da delfini res prinasajo sreco. Ni ravno pravi izraz, da vem...mislim si tako.
Ljubezen je že sama po sebi ena velika sreča, saj nas ravno to čustvo najbolj osrečuje. Vsaj una prava, začetki prve zaljubljenosti pa nas spremenijo, postanemo dobri in srčeni. Saj poznaš ta občutek. Objeli bi cel svet, da o ljubljeni osebi ne pišem, bo zvenelo prežvečeno. Ustrajati v ljubezni, pa je naporno delo. Pišem delo, ker človek se mora bolj razdajat, kot pa prejemat ljubezen. Mene osrečuje že to, da sem ljudem v veselje, da pa jih osrečujem  je moja največja sreča. Težko pa se je zavezati. Mi je všeč, da ljudje pripadajo eden drugemu, zavežejo se s tem. Moti me pa nekaj, pa me zanima tvoje mnenje. Ne verjamem v večno ljubezen, vse preveč poznam primerov ločitev, razhajanj in osamljenih ranjenih duš. Moti me, da so nekateri sposobni metati pesek sami sebi v oči. Zakaj se sploh poroče, če vedo že v naprej, da so se zavezali s tem...do konca...do groba? Me moti že uni stavek, ki ga izreče mašnik, ko dva cerkveno poroči:<Dokler vaju smrt ne loči...> Kar zmrazi me ob tem. Ne rečem, se zgodi tudi enim, da ostanejo skupaj celo življenje. Redki so. Samo zakaj storijo tako zavezo ljudje, ko pa že v naprej vedo, da je to nemogoče? Veš? Pa še nekaj. Ljudje se preprosto ne zavedajo, da v ljubezni njihove odločitve in dejanja ne smejo NIKOLI na kakršen koli način onemogočiti svobode in odločitev drugega bitja. Jaz moram biti jaz in ti ponuditi svoj dar, toda hkrati moram pustiti, da si TI - svoboden, da moj dar sprejmeš ali odkloniš. To je morda najtežja pot, po kateri mora hoditi resnična ljubezen: da sem JAZ- jaz in ti ponujam svoja spoznaja, vendar nikoli zato ne izsiljejem, ne zahtevam vračila- S tem, ko te ljubim, sem zavezan izpolniti tvoje potrebe. In tu je težava. Potrebe se ves čas spreminjajo. Če te ljubim, moram nenehno brati svoje potrebe, te opazovati z očmi ljubezni. Takšno vživljajoče se poslušanje in gledanje je ednen najglobljih izivov ljubezni. Ni lahko v vsakem trenutku vedeti, kdo si in kaj morda pričakuješ od mene. Druga težava pa je, da sem JAZ jaz in ne TI. Ne moreva biti ista. Lahko ti povem resnico, ki je ne želiš slišati ali ostanem ob tebi celo tedaj, ko mi v jezi praviš, naj odidem, ali pa spet načnem nedokončan pogovor, ki je tebi zoprn... Lahko storim vse po svoje, prav ali napak, ostaja edino dejstvo, da sem storila vse, kar sem storila, ker te imam rada. To je tista veličina ljubezni, ki jo ljudje ne znajo ali pa nočejo razumeti.
lp
Angel