Quote:Toda če preučujemo resničnost kot tako, se kaj hitro zavemo njene neskončne zapletenosti in spoznamo, da je naše običajno zaznavanje realnosti pogosto neustrezno. Če ne bi bilo tako, bi bil pojem »iluzija« brez pomena
Tle se kar samo po seb ponuja primerjava med iluzijo in magijo. Pri iluzionistu se v naprej predpostavlja, da ne 'ustvarja' neke resničnosti, ampak ustvarja subjektivno predstavo neke v resnici morda čisto drugačne realnosti. Se predpostavlja, da v bistvu gre za psihično prevaro, finto. Magija pa predpostavlja dejansko spreminjnje resničnosti na en skrivnosten, čaroben način. Lahko tud samo s finto, za katero se sicer ve, da je finta, ampak realnost spremeni kljub temu.
Ljudski izraz za tovrstnega artista je mag, (čarovnik, magioničar), ki izraža fascinacijo nad artistovo skrivno sposobnostjo spreminjanja realnosti, moderen pa iluzionist, ki izraža fascinacijo nad artistovo skrivnostno sposobnostjo, da realnost samo prikaže drugačno, kot je v resnici.
Iluzionist manipulira s subjektivnim dojemajnjem objektivne resničnosti, s tem kaže na njeno nedoumljivost in daje iluziji pomen v dalajlaminem smislu.
Pri halucinaciji je pretrgana vsakršna ves s čutno dojemljivo realnostjo. Se niti ne sprašuje o tem, ali realnost takšne je ali je kot taka samo subjektivno dojeta. Je le slušna ali vizualna kreacija možganov samih, namenjena sama sebi. Seveda zaradi svoje skrivnostnosti ravno tako fascinatna kot iluzija
ali magija ali pa še bolj, zato je haluciniranje ponavadi zadnje zatoščiče za ljudi pod velikim psihičnim stresom, ko niso več zmožni procesirat take ali drugče realnosti. Ali pa nevarno igrišče za duhovne iskalce, ki jim magija in iluzija zaradi njune povezanosti z realnostjo ne zmoreta več potešit njihove avanturistične žilice.