Amstel wrote on 22.06.2002 at 20:22:49:Tole menda nima veze s temo o devičnikih, ali pač...
Evo, nekdo se že pritožuje.
Quote:Jaz te pa vprašam.... Zakaj povečuješ strah do te mere, da je nerpijeten? Sej veš, da potem ne narediš nič, ko je pa tako prevelik...
Malo pomisli... si za jeklenimi zidovi... takoj za njimi je nekaj hudih zmajev, ki samo čakajo, da pokukaš ven. Za temi zmaji pa je še vprašanje kaj se skriva - neraziskano področje. Kaj boš storila? Reskirala življenje za tisto neznano? Ali ostala sigurna za zidovi?
Miska wrote on 22.06.2002 at 20:38:30:Ker sta bila oba puzzla, se mi zdi, tako očitna, da bi ju moral razumeti in povezati. Zadnji naj bi bile celo tvoje besede…
Miška, ej, res nimam no clue o čem govoriš.
Možno pa je tudi, da le jaz ne znam dobro igrati teh puzzlov in potem ne vidim njihovih delov, ko so ti izpostavljeni. Vse je možno, vse relativno.
Ali pa je le res in nisem tisti, za katerega misliš... no saj, doesn't matter, right?
Quote:Ti presneto nazaj – merek na puški bo treba popraviti, he, he…
Jap, ta merek je treba vedno popravljati, res.
Quote:Hja, to je pa pomanjkljivost interneta in pisane besede, ja. V živo je prisotna še govorica telesa, ki pogostokrat pomaga, da dojameš stvar tako, kot je bila mišljena.
Že res, da je verjetnost dojema v živo dosti večja, že po samem tonu glasa lahko ugotoviš namen sporočila. Ampak tudi v živo vse prevečkrat stvar dojamemo narobe, tudi tam sodimo vse preveč po sebi, če temu ne bi bilo tako, potem se ne bi nikoli skregali kar tako.
Quote:Jaz se sicer tudi v živo trudim čim večkrat preveriti – zaradi svojih ran namreč…
Povsem enako. Treba je zelo dobro pazit, da koga ne oceniš napačno, povsem res.
Quote:Drugače pa – tudi jaz se večkrat udarim po glavi… Pa si rečem – glej, kako se imaš rada…
Hehe, jaz se pa tepem, dokler mi indikatorji od zunaj ne pokažejo, da ni več potrebno in je vse OK.
Quote:Seveda ne na slepo, ker se seveda spet opečeš, vendar je nova dobra izkušnja edina možnost, ki lahko oslabi obrambni zid… Je pa težko, priznam tudi jaz!!!
Jah, vidiš, to je pa velik problem. Samo poglej naju... če bi bli vsi taki, potem bi vsi čakali na take možnosti, nihče si ne bi upal pomoliti glave na plano in nekomu ponuditi roke. Vsak bi se hotel prej prepričati, a kako je to možno, če bi bili vsi skriti za zidovi? Seveda je finta v tem, da potihem upava/mo, da so ostali drugačni in si upajo več ter tako čakamo na nekoga takega... pravega.
In ja, res je težko, skoraj nemogoče. Podoben primer, kot sem zgoraj opisal Amstel.