Quote:


Moje pa je, da eden ni nobeden.  

Zato sem iz  poti k razsvetljenju naredu za kulturno-civilizacijski problem. Če bo eden zvedu, jih sicer lahko dost potegne za sabo, ga bodo vsaj ene 2000 let po smrti častil.  Ampak zakaj ne bi bli prav vsi iz razsvetljenja ven že štartal, ne pa  celo življenje 'na njem delal'?

Po mojem zato ne, ker nas je iz generacije v genercijo   strah, da bomo s tem naredl konc taki kulturi, ki vzdržuje tako komotno civilizacijo. Kdo bo pa delal? Je res treba kar  eno  tehnološko - umetno civilizacijo ustvarjat, da bo lahko pol  'prosvetljena' telesa pedenala?

Kdo pa ve, če bodo prosvetljeni sploh telesa pa njegove  potrebe imel? Vsi tapravi tarazsvetljeni so bli itak  vsaj na pol brez, za celimi razsvetljenimi  kulturami pa ni ostal niti kakca.    

BRUS-LI wrote on 29.05.2002 at 16:21:33:


No, moj cilj dela na sebi ni razsvetljenje. Morda zato, ker ne verjamem vanj, sedaj. Tako, da bi bila vnebovzeta, recimo, se mi zdi hecno.
Zato bi morala reči, da ne delam na sebi (ta, ki daje dih), ampak na svoji osebnosti. Duša ne rabi, da delam na njej, morda le to, da občudujem njen izraz skoz mojo osebnost. Zato bi rada, da bi bila moja osebnost čim bolj "čista". Čimbolj primerna, da se moja duša izrazi. Recimo, tako nekako.

Ste brali knjigo Duše dvojčice? Evo, tam tako krasno piše o tem kako postanemo pozorni na izraz duše v "nepopolni realnosti vsakdanjika "...... :

Amstel wrote on 28.05.2002 at 23:54:41:


Od vseh točk, se mi trenutno zdijo najpomembnejše te.

Vsekakor naslov ni toliko pomemben, Titud. Recimo, da govorimo o zdravi osebnosti na poti samorealizacije...

titud wrote on 29.05.2002 at 11:32:20:

hja, res je to. Izkušnje na poti........., no...... ?  

BRUS-LI wrote on 29.05.2002 at 12:20:45:


Proces življenja. Ja. Aaaaa, moški striptiz? Khm. To pa je proooooces....  

Magla wrote on 29.05.2002 at 14:56:32:


Hvala, lepo si to napisu.

Wayne S. Peterson: Nenavadni časi, nenavadni ljudje

Lekcija havajske noči: samouresničitev

Višji jaz je božanska iskra, ki prebiva v vsakem človeku. Cilj inkarnacijske izkušnje je, da dosežemo to visoko stopnjo zavesti in delujemo v skladu z njo. Da bi to razumeli, moramo tudi vedeti, kaj višji jaz ni. Ni naš um, duševnost ali telo. Del molitve, ki jo uči Maitreja, pravi:«Moja svetišča so um, duh in telo, v katerih višji jaz uresničuje moje vzvišeno bitje in postajanje."
Bitje se nanaša na naš pravi jaz, notranjega Boga, ki je večen. Postajanje pa se nanaša na proces v času in prostoru, na razvoj naše duše med zemeljskim življenjem. Um, duševnost in telo imajo svoj začetek in konec. Ko se naš pravi jaz osvobodi uma, duha in telesa, postane odrešen.

Samouresničitev ni filozofija ali tehnika; je  kratko malo vedenje, kdo smo. Vendar je to težko uresničiti, ker smo že od rojstva naprej pogojeni, da o sebi razmišljamo le kot o umu, duhu in telesu. To pogojenost lahko najlaže prepoznamo z opazovanjem samega sebe v odnosih z drugimi. Medsebojni nesporazumi, ki nastanejo v vsakdanjem življenju, so zelo poučni. Zelo radi verjamemo, da so naši pogledi na svet najboljši  ali najpravilnejši, čeprav so v popolnem nasprotju s tem, kar se resnično dogaja.

Opazuj svoja dejanja, misli in čustva. Pozoren bodi na to, kar je, ne na to, kar bi moralo biti. Tako pravilno opazovanje življenja je zavedanje, ki omogoča prepoznanje naše pogojenosti, s katero neprestano živimo. Skozi to zavedanje se bodo odprla čarobna vrata in višji jaz se bo razodel, čeprav le za trenutek.

Največja ovira na poti samouresničitve je, da si ne želimo resnične svobode. Ljubimo svoja prepričanja, medsebojne odnose, navade in vodstvo drugih ljudi.  Tem stvarem se ne želimo odreči.  Raje vidimo, da nam drugi povedo, kaj je prav in kaj ni. Ko bi vsaj vedeli, da je to ujetništvo! Če izberemo svobodo, se moramo odreči vsem tem navezanostim na civilizacijske pasti, v katerih se počutimo varne. To pomeni, da moramo za nekaj časa dati na stran vsakdanje miselne procese in se odpreti resničnemu jazu.

Da se odvežemo od naše pogojenosti, je potrebna disciplina. To je umetnost, ki nas jo bo Maitreja učil v prihajajočem času. Z nenavezanostjo je mogoče doseči vse. To je edini način, da izkusimo duhovno kraljestvo. Stvari, ki jih počnemo nenavezano, so božanske in ne pripadajo umu, duhu in telesu.

na seb ni treba delat....raj živi


plp

brus-li

hotu sem rečt.....teorija je super...praksa pa še izredno bolj zelo super.......zato poskušam čimbolj iz teh vpetosti...kolikor se le da proti ....tistemu kar si mislim da me dela svobodnega

plp

brus-li