| Svet pogovorov | |
|
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Splošno, aktualno ... >> DELO NA SEBI http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1022536851 Message started by Amstel on 28.05.2002 at 00:00:51 |
|
|
Title: DELO NA SEBI Post by Amstel on 28.05.2002 at 00:00:51 Selim temo. Pod "Črna magija" sem zašla. Ne da mi miru, da bi pa zadevo pustila nedorečeno, osamljeno tam, ker je out off topic! To pišem, ker vidim, da različno razumemo delo na sebi, osebnostno rast, duhovni napredek... Različno razumemo kaj počno ljudje, ki izvajajo neko tehniko. Različne predstave imamo o ljudeh, ki imajo kake sposobnosti. Različno interpretiramo te sposobnosti. Rada bi razumela. Rada bi raziskala, kaj vse je v moji glavi, kar še ni sestavljeno v smiselno celoto. Najprej en moj primer, ki sem ga vpisala pod prejšnjo temo: / Tri dni sem recimo delala na "IR" na vprašanju, kdo sem jaz. Tri dni sranja sem govorila, da sem se spucala, izrazila... da sem lahko za kak trenutek začutila, kaj je to občutek enosti, ali kako že to pač poimenujete. In končni rezultat, torej občutek, izkušnja, meni v življenju kaj veliko ne pomaga. V smislu, da je sicer ta občutek "razsvetljenja" res krasen. Dostikrat se tega spomnim. In tega občutka ne morem prebuditi kar tako. V bistvu moram prej odstraniti vso svinjarijo, ki je vmes. Zato se meni pač zdi, da je jajca treba met za to, da si upaš povedati, da se upaš izraziti. In na koncu koncev, kljub tej izkušnji na IR, se lahko moje življenje popolnoma nič ne spremeni, če neham delati na sebi. / Za moje življenje, ni pomembno, kakšne energije vidim, kake barve se mi pojavljajo, kako energijo čutim, kakšen naslov utegnem dobiti - npr. kao "Reikist"...( Ne verjamem v Reikista, verjamem v Reiki.) Za moje življenje ni kaj veliko pomembna astrologija, regresija, če ni usmerjena s smislom...spoznavati sebe. Ne verjamem v pravljice, da nekdo, ki vidi auro, je pa zato duhovno bolj napreden. Nekdo, ki zdravi druge, pomaga ljudem, ima ravno tako težave, kot vsi. In ravnotako lahko zboli, čeprav ve marsikaj. Razni samozvani učitelji, mojstri, zdravilci, magi, grafologi, tantriki, čarovnice, psihoterapevti... mi ne povejo nič sami po sebi. Naziv mi ne pove nič o človeku, dokler ga ne spoznam kot človeka. Niti sama ne povem nič drugim, pa čeprav utegnem imeti ne vem kakšen naziv... Zame sredstvo ni namen, ni cilj. Četudi v nekem trenutku doživim izjemen občutek osvobojenosti, neraložljiv občutek razumevanja vsega, občutek enosti z vsem, mi to ne pomeni, da sem dosegla neko višjo stopnjo duhovnega razvoja. Občutek enosti, ki sem ga doživela recimo pri tehniki Intenziva Razsvetljenja, ni prišel sam od sebe. Delala sem na tem, da ozaveščam in izražam cel kup balasta. Pa vendar, smisel recimo IR, je zame, vse tisto, kar sem storila zase, ne pa sam krasen občutek razsvetljenja. In po vsem delom na sebi (Reiki, študij psihoterapije in izkustveno delo), je napredek počasen. Seveda, štartamo ljudje z različnih osebnostnih dinamik. Pa vendarle, verjamem, da se spremeniti, je težko. Kakšne so vaše izkušnje? |
|
Title: Re: DELO NA SEBI Post by Amstel on 28.05.2002 at 00:33:53 Tole sem si sposodila s Suzine teme "Srečanje?". Link je našel A.: http://us.geocities.com/zdravduh/psihduh.htm |
|
Title: Re: DELO NA SEBI Post by BRUS-LI on 28.05.2002 at 08:22:33 a ni že Adler reku da kljub vsaki trenutni spremembi.....ki jo doživiš .......še nisi zarad tega tudi kaj bistvenega spremenil......ker se po inerciji vračaš nazaj v staro stanje.....ker je za staro stanje potrebno manj energije ......saj je že zavtomatizirano......regulirano na porabo najmanjše energije.........zato se je za novo stanje potrebno truditi kakor za rožo ali rastlino, ki še razvija korenine v novo zemljo.....pravimo da se prijemlje......::))))) No neki tacga je blo povedanega Je pa lepo slišat ljudi, ki si ne želijo nekih magičnih sposobnosti (zdravljenje drugih, prerokovanje iz kart - vse to so zelo egoistične in samopotrjevalske prakse ....vendar kam usmerjene????).....ampak jim je bolj pomemben trenutek doživljanja in pa psihična kakovost bivanja .......a ne? Od Adlerja maš pa kopico zanimivih knjig. plp brus-li |
|
Title: Re: DELO NA SEBI Post by titud on 28.05.2002 at 10:05:14 Quote:
Spremeniti v kaj? Razne tehnike, npr. IR, me spominjajo na potaplajške tečaje. S primernim znanjem in s pomočjo tehnike (reduktorja in stisnjenega zraka) izenačuješ pritisk vode nate s pritiskom zraka v seb, tako da pitiska sploh ne čutiš. Se balasta ne znebiš, vsa mojstrovina je v izenačevanju pritiskov, ki ti omogočajo pot v globino. Moraš počasi not in zarad dekompresije previdno nazaj ven, maš eno lepo izkušnjo, skatero pa na kopnem nimaš kaj dost za počet. Tisto pravo je tam dol in vedno, kadar greš ponovno dol, se moraš strogih pravil izenčevanja pritska držat, na eno nesvobodo pa omejitve pristajat, kup opreme pa balasta s sabo vlečt. Ne moreš nikol rečt, zdaj sem se navadu, zdaj sem pa kar riba. Če boš balast odvrgu pa kao svobodno zadihal, boš raztrganimi pljuči strebuhom na površino priplaval. Isto počnemo v real-lajfu. Kaj pa je prilagajanje pa spreminjajne sebe po zahtevah okolja/drugih drugačnega kot sredstvo za izenačevanje pritiska. Kulturno- civilizacijski vzoreci nas sili k sprejemnaju vlog, ki nam jih jih dodeljujejo drugi al pa najboljšem primeru režiranju lastnih življnej po tem, da bomo zadovoljili ena pričakovanja, ki je jih sprejmemo za svoja, v resnic pa so ravno tako eni na subtilen način od zunaj vsiljeni vzorci. Če sprejmemo prilgajanje pa spreminjanje za svojo edino pot, moramo nase navlečt kup balasta, ki ga sprejmemo za nepogrešljiv del sebe, po drugi strani pa sebe začnemo jemat kot balsat: pa naj bo to kakšna kilca več od modno zapovedane kilaže al pa premjahno znanje/izobrazba/značajska lastnst za uspešno kariero al pa čustvena 'hiba' za uspešno igranje partnesrke vloge. Zato začneš sebe cenit po tem, kolk si se sposoben spremenit v enega/nekaj drugega, da ti lahko znese. Zato te je strah bit kar si, ker te okolje v najboljšem primeru osami, v najslabšem pa raztrga in izvrže. Tle gor si večinoma drug drugmu pomagamo, da bi se vsak sprejel takšnega, kot je. Pa to po mojem ne pomen, da se se mora spremenit. Ker če bi se moral najprej spremenit, pol bi se spet začutu kot en balast, pol bi se pojavu strah, da pol ne bo mogu več špilat svoje vloge, da ne več 'uporaben' za druge. Jest bi reku, ne da se mora spremeit, ampak osrediščit. Svojo razcepjeno zavest z vsemi shizoidnimi posledicami za osebnost skupaj za trajno povezat. Zdaj bi lahko naprej po novodobniško naprej bluzil kaj pa kako to na seb delat, ampak je to po mojem boljš, na en klasičen način anton trstenjak napisov: V vsakdanji govorici pravimo, da je osebnost tisti človek, ki ima v sebi središče in težišče mišljenja in dela, ki tvori v sebi celoto, ne pa tisti, ki je kakor trabant odvisen v svojem dejanju in nehanju vedno od težišč, ki so zunaj njega samega; da je osebnost res le tisti človek, ki je totus tudi v mišljenju in ravnanju. Sila ali intenziteta osebnosti je končno realizirana samo tam, kjer je človek vrednostno-smotrno in to transcedenčno, t.j. svetovnonazorno uravnovešen. Osebnost ne pozna napredka. Osebnost samo raste in se razvija ali pa propada in hira. Ves napredek v telesni moči in teži, tudi ves napredek v znanju in in morlanih polnomočjih, učenosti, službi, diplomi, priznanju itd. niti za las ne doprinese, da bi bil tak človek tudi osebnost, če to že prej neodvisno od vsega ostalega ni bil; ali da bi postal vsaj večja osebnost, če je prej osebnost tako že bil. Če misliš, da sem vsaj približno delo na seb zadel, si pa več o tem lahko tle prebereš: http://www.gape.org/gapes/prispevki/trstenjak.htm |
|
Title: Re: DELO NA SEBI Post by herby on 28.05.2002 at 10:41:14 Zivjo! Pred vec kot kakim letom sem prsu na ta forum in sem odpru topic Spremembe. Spraseval sem se kako naj zivljenje premaknem iz mrtve tocke. Cez nekaj mesecev je blo teh sprememb vec kot prevec in sem si zelel da si tega ne bi zelel ;) ...spremeniti se je tezko, pa vendar se spreminjamo tocno tako kot je treba, vcasih smo na mrtvi tocki ker vesolje pripravlja sceno za spremembe (zatisje pred viharjem) . Vcasih se mi zdi da delo na sebi samo poveca moznosti za osebno rast, da pa se dejanski preskoki zgodijo zaradi Milosti. Pa vendarle ta Milost smo mi sami, nase pravo bistvo. |
|
Title: Re: DELO NA SEBI Post by Amstel on 28.05.2002 at 13:14:37 BRUS-LI wrote on 28.05.2002 at 08:22:33:
Brusko, tnx. Ja, ravno to sem med drugim hotela povedati. Všeč mi je to.... Vsak trenutek spremembe, še ni globalna sprememba. Ključno se mi zdi to in pa še: 1. Kaj je potrebno za spremembo? 2. Kaj je tisto, zaradi česar se spremenimo? 3. Ali lahko izboljšamo svoje psihično stanje, če ne vemo, kaj je tisto,kar želimo pri sebi spremeniti? ali drugače Naj bo veter še tako ugoden, barka ne bo prišla nikamor, če ne ve kam.... ali Če puščice ne usmerimo v cilj, je škoda toliko napenjanja... Torej........ Ali lahko spremenimo kar nas ovira, če nimamo cilja? Ali lahko delamo na sebi, če ne vemo, kaj bi to bilo? Ali lahko napredujemo na osnovi nekih doživljajev, ne da bi imeli nek namen, cilj? titud wrote on 28.05.2002 at 10:05:14:
Jaz osebno se vprašam ... Spremeniti? .... Kaj? Prilagajanje pa vidim prej kot problem sam, ne pa rešitev problema. Res pa je, da vsaj jaz, včasih pozabim, da se moram še prej sprejeti, preden kaj pri sebi spreminjam. V tem vidim, da lahko sebe začnemo jemati kot balast. Sebe? Hm, no ja... Svojo osebnost.... Jaz sem itak ta, ki daje dih.... :D Glede okolja, ki te osami ali raztrga... Mislim, da skoz to hodimo vsi. Delno to lahko botruje želji, da bi se spremenili... ampak menim, da to ni smiselno. titud wrote on 28.05.2002 at 10:05:14:
Novodobnega bluzenja? ;D Ne, raje ne. ;) Osrediščenje, ne sprememba, praviš. Moja izkušnja, v procesih psihoterapevtskega dela, je tako. Nekaj čutim kot oviro, konflikt, za to, da bi sebe občutila, da bi se sebe zavedala, da bi izhajala iz svojega središča. Torej, središče je, osrediščenost imamo... razen, ko.... Pri sebi lahko rečem, da imam težavo, ko sem pretirano prilagojena. Sprememba je zame ta, da neham početi to, kar me od mojega središča oddaljuje. Kaj je tisto, kar spremenimo? Po moje, spremenimo vedenje, misli, nato pa še čustvovanje. Da se spremenimo, pa rabimo varnost, zaščito. Za to poskrbi terapevt. Varnost za kaj? Zaščito pred čem? Varnost za to, da vemo,kaj je tisto, kar bomo počeli namesto tega, kar smo do sedaj in se ni obneslo. Zaščita pa pred tem, da bi se utegnili vrniti na stara pota... na najlažjo, že utečeno pot. Zaščititi se moramo pred samim seboj, da si ne bomo metali polen pod noge. Naša psiha je zapletena. Sta dva pola. Ta, ki hoče furati svojo fantazijo do konca življena, pa čeprav si s tem škodi. Drugi pol, ki opazi, da nekaj ne štima, da ni tako zadovoljen. Integracija tega dvojega, je zame cilj. Res je, da se spremenimo tudi s kakim čudežom - ljubeznijo. Brez terapevta. (Moj namen ni bil, da bi recimo IR bil center te debate. ) |
|
Title: Re: DELO NA SEBI Post by Amstel on 28.05.2002 at 13:24:16 herby wrote on 28.05.2002 at 10:41:14:
;D, ja..... opažam tudi jaz to.... Glede spreminjanja... pri delu z ljudmi in delu na sebi sem si morala "porušiti" iluzijo, da se zlahka spremenimo... No, zdej tega ne verjamem več. Marsikdo bi prenehal vztrajati s kakim partnerjem, če bi se s tem sprijaznil... |
|
Title: Re: DELO NA SEBI Post by BRUS-LI on 28.05.2002 at 13:28:02 za spremembo - torej novo obnašanje ali navado se je treba trudit toliko časa dokler ne zavzame toliko malo energije kot prejšnja navada primer----plezam po skalnih policah in skočim s spodnje in se primem zgornje.....kje sem v tem trenutku.....med obema.....vendar.....če hočem do nove navade moram vložiti dosti energije da se potegnem na polico in se potem odpočijem in uležem. Lahko pa rečem da sem doživel zgornjo polico......in ne vložim energije za plezanje nanjo pač pa se utrujen spustim in padem spet nazaj......eto to je cela filozofija. Vendar po Adlerju obstaja tudi ta fora...tudi že ko je ena navada nekako vkoreninjena je človek skoz v možnosti za padanje proti slabšim stanjem........a veš kako se v rdečem morju potaplja ob grebenih.......samo toneš.......če ne poganjaš s plavutkami ...si kaj hitro pregloboko......zato pa inštruktorji priganjajo in bentijo capische??? plp brus-li |
|
Title: Re: DELO NA SEBI Post by Amstel on 28.05.2002 at 13:37:55 BRUS-LI wrote on 28.05.2002 at 13:28:02:
Ko smo v stresni situaciji, utegnemo it na staro stanje, ja. Predvsem na začetku, ko še nismo v celoti dojeli, koliko nam koristi nova "koža". Ampak, fascinantno je pa, da se ljudje odločamo včasih za spremembe, ki to niso. Objektivno gledano, je zelo utrujajoče živeti tako, kot da bi ves čas stali na robu prepadne stene. Nekateri se odločijo, da sprememba, ki jo želijo napraviti, ni ta, da bi ne več hodili po robu prepada, ampak ta, da bi lažje prenesli stisko medtem, ko nadaljujejo stati na robu. Samo - uničevalnost ni tako redka, kot se zdi. |
|
Title: Re: DELO NA SEBI Post by titud on 28.05.2002 at 13:39:49 Quote:
Je hotu trstenjak povedat, da te noben terapevt, nobena psihotehnika in nobeno znanje ne bdo pripeljala do absulutne osrediščenosti, ki ti na vsakem koraku z absolutno gotovostjo narekuje, kaj moraš storit. Ti karkoli zunaj tebe zagotovilo neke vrste abolutno varnost. Tak se po trstenjaku lahko samo rodiš, takega se ne moreš zavestno naredit. In najboljše kar lahko zase storiš, je da se s tem sprizjazniš in da se takim, ki so se taki rodili, iskerno in popolnoma brez ljubosumja čudiš, jih častiš kar se da iskreno ljubiš. Takav je lajf, amstel, sorry. Za lažjo predajo še malo terstenjaka: Čim večja in močnejša je namreč takšna osebnost, tem bolj prihajajo ljudje do nepremagljivega vtisa, da je takšna oseba v zvezi z "drugim" svetom, s tajnimi silami; tembolj vidijo ljudje v njem nekaj mističnega, magičnega; neznanski strah jih obhaja, ko mislijo nanje. Z druge starni pa take osebnosti tudi same v resnici deloma zavestno, deloma vsaj podzavestno žive in mislijo iz nekega drugega, transcedentno mističnega težišča. To transcedenco, ki je tu zadnja skrivnostsilnosti osebe, pa smo prej označili kot zadnji razlog svetovno nazorne vrednostnosmotrne enotnosti in absolutne neomajnosti, ki človeka usposablja, da stopi pred zadnje absolutne odločitve, ne da bi dvomil in omahoval. |
|
Title: Re: DELO NA SEBI Post by Amstel on 28.05.2002 at 13:43:57 titud wrote on 28.05.2002 at 13:39:49:
Po Trstenjaku, se lahko tak rodiš... Po Bernu, pa imaš srečo, da si bil deležen pravega usmerjanja... ;D Pa saj to ni važno. Seveda je tak lajf... In seveda, nikdar ne bomo dosegli iste stopnje zadovoljstva, avtonomnosti, pristnosti, svobode... Ampak, vem pa, da ni moje stanje fixno. In da bi se le sprijaznila... to pač ni v moji naravi. Sem sigurna, da lahko dosežem nek optimum, v okviru mojih danosti. To pa v primerjavi z nekom drugim, je lahko minimalni dosežek. |
|
Title: Re: DELO NA SEBI Post by titud on 28.05.2002 at 14:27:56 . Quote:
Vprašanje je, ali te tak minimalni sprotni dosežek za zdovoljuje v celoti. Ker ta predpostavlja eno večno obsojenost na nezadovljstvo nad samim sabo, partnerjem, okoljem. Eno počasno pot do svojega optimuma, po kateri običajno šlepaš še svojga partnerja in vse tisto, kar s svojo energijo zmoreš nadzorovat. A ni boljš enostavno izprečt, razglasit trenutno stanje z optimum in se znjim 100% sprijaznit. Saj to ne pomen, da stagniraš pa se podrediš, ampak to, da te na svet veže eno zadovolsjtvo nad tistim kar je, ne pa nezadovoljstvo nad tistim, kar bi po tvoje moralo bit, pa ni. Velike in totalno osrediščene osebnosti so morda že ob rojstvu štartale iz točke, ko jih naprej ne žene nezadovoljstvo nad doseženim, ampak vselje do kreiranja. Strast. Ta je dana tud nam, ta malim. Ampak mi se je bojimo, mi jo drobimo, ker ji ne zaupamo, ker se z njo lahko tud pogubimo. Zato si moramo priznat, da smo omejen, da nam ni za zaupat, niti samemu seb, pa vero&zaupanje&ljubezen v nekaj bolj absolutno gotovega najt. Pa na tem svoje strasti izživet. Pa če je to magari božji sin al pa samo tvoj ubog partner, ki mu morda do svojega optimuma nič drugega ne fali kakor to, da tvojo absolutno vero&zaupanje&ljubezen pogreša. |
|
Title: Re: DELO NA SEBI Post by BRUS-LI on 28.05.2002 at 14:32:29 a amstel bi al kr že hodi po robu....ker je samo še to vprašanje......vse drugo se mi zdi da ji je jasno.... plp brus-li |
|
Title: Re: DELO NA SEBI Post by Amstel on 28.05.2002 at 15:54:12 Brusko, ne razumem, kaj si povedal tu gor. |
|
Title: Re: DELO NA SEBI Post by Amstel on 28.05.2002 at 15:55:35 titud wrote on 28.05.2002 at 14:27:56:
Ne. ;D Ne vem pa, če govoriva o isti zadevi. Sprijazniti se, meni pomeni, da po tem ne napraviš več nič zase. |
|
Title: Re: DELO NA SEBI Post by Amstel on 28.05.2002 at 15:57:24 ;D Strast začutim vsakič, ko razrešim kaj, kar se mi zatakne. Pa da ne bom preveč o sebi govorila... |
|
Title: Re: DELO NA SEBI Post by Magla on 28.05.2002 at 16:15:36 Kitajci pravijo...da je UM v bistvu bolezen in vse kar pride iz uma...je bolano, izmišljeno, neresnično... In kot ugotavlja Amstel je že res, da dejanska sprememba se ne zgodi z mišljenjem, niti s kakršnim koli sistemom... saj so vsi sistemi izmišljeni in kot taki nepopolni... Torej vprašanje je kako priti do svojih 100 %... do svoje male razsvetlitve... men se zdi da je predaja najboljši način... drgač pa bi tut pomagal, če izklopimo razum... men še ni uspel nardit nič od tega...za daljši čas |
|
Title: Re: DELO NA SEBI Post by Amstel on 28.05.2002 at 16:18:53 Saj ravno zato sem načela to temo. Zanima me, kako si pomagate sami in, ali to deluje? Kdo je dosegel pri sebi trajno večinsko zadovoljstvo? Ego, osebnost, um... karkoli že. ;) To imamo in ima svoj namen. |
|
Title: Re: DELO NA SEBI Post by Amstel on 28.05.2002 at 16:36:22 Prejle sem brala en star post o Samorealizaciji. Zdele pa res ne vem, kaj si predstavljate pod to. A to, da čutiš energijo, ki teče, pomeni, da si se samorealiziral? Al kaj? Hm. Ne vem, ampak občutek imam, da iz nekih energetskih fenomenov, se dela prevelik pomp. Kaj za vas pomeni, da ste samorealizirani? |
|
Title: Re: DELO NA SEBI Post by Valentina on 28.05.2002 at 21:28:25 Amstel wrote on 28.05.2002 at 16:36:22:
Ko odkriješ svoj original, vsaj zame mislim, da je to to. |
|
Title: Re: DELO NA SEBI Post by gape on 28.05.2002 at 22:04:09 Sprijazniti se, meni pomeni sprejeti se in si dati šanso da greš naprej. samorealizacija je zame vnebovzetje, to pomeni (pomoje) da telo pripraviš do tega da ga lahko dejansko vzameš s sabo gor, kjerkoli to že je. če pa slučajno tega ne bom zmogu, pa mi bo zadost živet v raju na zemlji. kakšen ta raj bo niti ne vem, bo pa definitivno vedno bolj rajast. tam bomo samo rajali :) skratka pomoje da se realiziraš pomeni (vključuje ni pa omejeno na) da imaš fizično telo super krasno, zdravo in oh in sploh, če je telo tako je tudi duševnost taka in ko je to dvoje tako je tudi povezava z višjim jazom zagotovljena. to pa je že korak pred vnebovzetjem. in to je že zihr raj ... na zemlji ... pol pa itak lahko skačem med unim gor in tem dol kadar hočem. in že precej pred tem je raj na zemlji ... jest ga mam že skor zdej. sam še mal ... pa bo :) |
|
Title: Re: DELO NA SEBI Post by Amstel on 28.05.2002 at 23:00:44 Valentinaa wrote on 28.05.2002 at 21:28:25:
;D Dobro to. Original!!!!! |
|
Title: Re: DELO NA SEBI Post by Amstel on 28.05.2002 at 23:54:41 Bi podebatirali o kateri o teh točk? KAKŠNA JE PSIHOLOŠKO ZDRAVA DUHOVNOST? Prirejeno po angleškem besedilu s spletne strani: http://www.lexpages.com/SGN/paschal/SPIRHEAL.html PSIHOLOŠKO ZDRAVA DUHOVNA SKUPINA … … ne jemlje duhovnosti kot čarobne rešitve za vse težave ali vsaj tistih, s katerimi se ne želi spopasti ("se bo že Bog namesto mene"). … vzbuja pri pripadnikih smisel za humor in zmožnost, da se smejijo sami sebi in se norčujejo iz sebe. … obrede (npr. nedeljsko obiskovanje maše) ne uporablja, da bi pri članih ustvarila občutek superiornosti ali varnosti. … ne uporablja duhovnosti kot sredstvno za izogibanje intimnosti, avtonomnosti, konfliktom in odgovornosti (stanju na lastnih nogah), pa tudi za izmikanje človeški ranljivosti ne. … ne išče vsevednega "starša" ali drugačne avtoritete, ki ima odgovore na vsa vprašanja in rešitve za vse probleme, da bi se tako pripadniki izognili odgovornosti za svoje življenje. … terja močne temelje - osebno integriteto in iskrenost, ki slonita na poznavanju in sprejemanju sebe ter pripravljenosti sprejeti realnost tako, kakršna je. … ima naslednja obeležja: celovitost, usmiljenje, odprtost, ponižnost in spoštovanje do drugih. … ni niti rigorozno asketska niti pretirano obsedena s spolnostjo, hrano, denarjem, močjo ipd. … je pogosto povezana s strastjo do življenja in prizadevanjem za mir in pravičnost. … blaži duhovno ambicioznost z dejstvi iz nepopolne stvarnosti vsakdanjika. … ne zapostavlja potrebe po kritičnem mišljenju in vpogledu. … meni, da je iskrenost pripadnikov do sebe ključna vrednota v življenju, ki so zato zavezani rednemu samopreverjanju. … zavrača povzdigovanje sebe in omalovaževanje drugih poti. … vidi v vsakomer, ne glede na njegovo drugačnost, potencialnega učitelja. … ustvarja prijetne, zdrave, tople, ljubeče in odkritosrčne odnose. … razume, da so vse oblike "posebnosti" ali "obdarjenosti" ovira do pristne ponižnosti. … vidi v nepopolnostih in zmotah naše človeškosti koristne poduke in odrešitev. … je zelo redko izolirana od drugih skupnosti duhovnih iskalcev. … razume, da vodi pot h globlji duhovnosti pogosto skozi bolečino, poraze in stiske. … ve, da lahko duhovno potovanje izredno redko opravimo sami, brez vodiča ali svetovalca; to je lahko že sveti spis, še bolje pa je, če nas vodi živeči učitelj z zadostnimi izkušnjami in modrostjo; vzhičenost oz. navdušenje za duhovnost je lahko brez vodiča nevarno. … priznava, da je na duhovni poti veliko pasti, nevarnost in zablod, zato je pripravljena primerjati svoja načela vodenja z načeli drugih skupin. … iz nobenega duhovnega simbola, predmeta, dejavnosti ali obreda ne dela idolov - niti posameznik iz svoje lastne poti. … v primeru, da prepričanja drugih pridejo v navzkrižje z našimi prepričanjem, mora biti pripravljena presojati o tem, kdo ima prav, nikoli pa ne a priori soditi drugih. … išče resnico in se zanjo goreče zavzema, toda nikoli ne ravna, kot da bi imela monopol nad resnico ali moralnimi načeli. |
|
Title: Re: DELO NA SEBI Post by BRUS-LI on 29.05.2002 at 08:56:28 bravo......tole je pa kr za prebrat......mogoče je pa samorealizacija brez kkšnega kompliciranja pot srca........to kar si želiš pač narediš in nič več in nič manj........in eto......kaj čš še več.....stvar je enostavna.....logična......vprašanje pa ........če ravno enostavna? plp brus-li |
|
Title: Re: DELO NA SEBI Post by titud on 29.05.2002 at 09:46:33 Quote:
Tle gor na forumu se je ustvaru en trend, da bi se izraza 'duhovnost' čim bolj izogibal. Je tko raztegljiv in zato tolkrat zlorabljen pojm, da je skor ni več možno najt konsenza, kaj bi sploh pomenu. Tle gor se zato po mojem tud ni možno zmenit, da bomo deloval tko kot je 'psihološko zdrava duhovna skupina' definirana. Je blo nekaj poskusov v stilu zlatih pravil, ampak kot rečeno, za dobrimi nameni se vedno skriva kakšen ego na ezo-tripu, ki mu tega enostavno ni za zamerit. Se mu da plac, da se napihne dokler se more, pol k nima več koga na stran porivat se pa bodisi razpoč al pa razpihne pa ponavad začne ponižno od nule al pa izmagli. Pravzaprav je tako samočiščevanje tud čist ena dobra metoda ene psihološke zdrave 'duhovne' skupine, a ne? Jest bi se ob tej priložnosti rajš napiču na pojem psihološko v povezavi z duhovnostjo. Poznam enga dohtarja sociologije, ki je v polemiki z enim drugim magistrom fizike mirno razglasu veliko verjetnost, da njegovo (fizkovo) sicer iskreno in s spontano doživetje mističnega razodetja navadna psihološka finta in naj jo zato neha tlačit v izhodišče njegovega sicer znanstvenega raziskovanja delovanja možganv (kognitivne znanosti), češ da s tem izgublja vso znanstveno kredibilnost. Fizik od svojega mističnega dojemanja razodetja ni odstopu, ga še naprej postavlja v izhodišče svojega življenja in znanstvenega raziskovanja, se pa to sicer psihološko izkušnjo trudi znastveno dokazat v enih matematičnih formulah in magari na tak način z njo vso brezdušno slovensko znanost o pomembnosti misticičnega izkustva prepričat. On se je v tem izkustvu najdu in si tega niti za ceno znanstvene reputacije ne pusti vzet. Kaj hočem povedat? Poglabljanje vase oz. psihološko delo na seb te res korak za korakom mogoče vod k razsvetljenju, ampak se zna zgodit, tako ot tebi, amstel, da te na konc tud mistično razodetje ne prepriča, ga ne doživiš kot totalno samoresničitev ampak samo enega od členov v verigi psiholoških veriženj. Ergo: nobena psihološka metoda, znastvena al pa laična, ti ne prinese enega totalnega osrediščenja oz. samorealizacije. Ker ta je v teb že sedaj in tukaj, samo priznat ga je teba pa vanjga verjet in zaupat. Je ni psihološke metote, ki bi pomagala to priznat, ker bi morala s tem samo sebe zanikat, ker psihologija se hrani strahovi. Spoznanje je tam, kjer psihologija odpove. Kjer se začne spontana in nenadzorovana strast. |
|
Title: Re: DELO NA SEBI Post by BRUS-LI on 29.05.2002 at 10:18:12 Mistiki srednjega veka pravijo da je spoznanje strašno....večina od njih potem leta in leta ni govorila.......nekateri so čist ven padli.........tut eno tako možakarco pznam sam......... drgač pa berite Pascal: Misli plp brus-li |
|
Title: Re: DELO NA SEBI Post by titud on 29.05.2002 at 11:32:20 Uf, bus-li, sva kot vidim uletela v cilj, amstel pa bolj zanimajo izkušnje na poti. Je po moje spoznaje toliko strašnejše, kolikor več odrekanj je potrebnih, da prideš do njega. Srednjeveške mistične tehnike so ble res hude; post, kontemplacija v samoti, mučenje telesa in duha, religiozne ekstaze... Mi bi sedaj, seveda v drugačnem duhu časa, v udobni tehloško-potrošniški kulturi, do spoznanja seveda radi prišli udobnejše. Smo ga zato pripravljen tud v eni maj intenzivni obliki konzumirat. Smo zato pripeljal k nam variante z vzhoda, ker tam so ljudje itak pa od nekdaj bolj uživaške sorte. Smo od njih prevzeli, da je do nirvane mogoče prit tud z ljubeznijo pa meditacijo. Smo odkril, da bi blo v bistvu možno do razsvetlejenja v brez odrekanja prit. Ampak je keč v tem, da udobje zahodne civilizacije ravno delo pa odrekanje držita pokonc in da bi bi se za eno trajno nirvano moral prej blagodetim naše civilizacije odrečt. Smo rajš kar ostal pri tem, da moraš najprej delat, če hočeš kakršnekoli blagodeti uživat. In po tem vzoru smo vzhodno-zahodno kulturo združil v princip delat-na-seb. Najprej delo, potem spoznanje, oziroma delat za spoznanje. In zdaj smo, kjer smo. Edino tko bi jest jest znov razložit razlog za eno shizofreno situacijo, ki vzemirja tud amstel: zakaj je na seb treba kar naprej delat in zakaj je napredek tako počasen. Gre po mojem za kulturno-civilizacijsko vprašanje, ki seveda določa našo psihodinamiko. In kot takega ga je treba tud razrešit. |
|
Title: Re: DELO NA SEBI Post by BRUS-LI on 29.05.2002 at 12:20:45 ja bi reku da res......zato ker ......hmmmmmmm......ampak u srednjem veku .....al pa u tem obdobju so ga znal tut žgat na veselicah in z volčjimi češnjami .....pa ženske so ga žgale na metlah...masturbirale......premazanih s čarovniško mažo, ki je pronicala v občutljivo sluznico in ko se je draženje združilo z omamo in vznesenostjo.......temu so rekli hudičevo delo....pa reci da SLO-ji nismo poznal tantre......he, he pa še kako.......pa tut to ni res da smo te stvari zdej prinesli v Evropo.......le ta je skoz črpala iz V, ta pa od nje......samo dons je to pač drgač predstavljeno...........še neki.................itak pa je blo tolk sekt ......da izkustva s spiritističnega okolja so bla zlo različna.....jest sem samo uradne opisal........štos cerkve je pa biu ..........na SLO smo mi gospodar....no pol so bli to partitzani......zdej so japiji......jutr bojo...... itak tko da ja........ni enga razsvetljenja zame.....gre za proces .....če se pa ne dogaja......in ga ni čutiti.......hmmmm............amstel .........pol pa jutri u centrala.........moški striptiz...... ;D po moje da pejt na eno potovanje .....tako z zlo mejhnim ruzakom sama.........tam boš to zlo hitr vidla...... plp brus-li |
|
Title: Re: DELO NA SEBI Post by gape on 29.05.2002 at 13:07:17 BRUS-LI wrote on 29.05.2002 at 10:18:12:
to je problem čeprov pomoje če spoznanje pride takrat ko je čas zanj - ko si že zadost spucan - pol niti ni tako strašno, ampak samoumevno sm o tem glih učeri se mi zdi pisu na črni magiji ... Q mogoče je pa samorealizacija brez kkšnega kompliciranja pot srca Q to pa zihr |
|
Title: Re: DELO NA SEBI Post by BRUS-LI on 29.05.2002 at 14:52:46 ampak pri spoznanju veličine......in svoje majhnosti.....kako to ne bi bilo strašno.....ko sem še kot otrok sanjal ...............da sem se znajdu sred vesolja velikega blesouga.........joj kakšen strahec izgubljenosti se me je polotil.........še dons se teh sanj živo spomnim.......... plp brus-li |
|
Title: Re: DELO NA SEBI Post by Magla on 29.05.2002 at 14:56:32 Dokler ne doživiš razsvetljenja... nisi razsvetljen... Dokler nisi razsvetljen...si v temi... vse kar delaš, misliš, čutiš, deluješ v temi... nisi razsvetljen...in nisi spremenjen, preobražen itd... Sicer lahko misliš kaj bi moral delat, da bi postal razsvetljen... lahko delaš nekaj kar drugi pravijo da delaj, da boš razsvetlen... Men osebno pa je najbolje da...čimbolj čutim svoje telo in se ravnam po teh občutkih...ki so v telesu... brezveze je govort, da se je dobro smejat, da ni dobro kadit, da se je dobro trudit in nevem kuga... če misliš z razumom... Vem, da je dobro opazovat, kako ti šibajo misli, kako se identificiram z njimi, kako misli vplivajo na razpoloženje, česa vsega je sposoben ego in kaj to pomeni... vem pa da z delovanjem (ker itak vedno delujem z umom...) ne dosežem tega čemur se reče razsvetljenstvo...to pa zato, ker za razsvetljenstvo je potrebno izklopit um...ga obvladat...to pa spet pomeni - men, da mislim, če želim in da ne mislim, če ne želim... sam zaenkrat mi to ne ratuje in mislim non stop al pa mam kake prebliske...ko ne mislim in takrat ja...takrat se zavedam vsega okoli sebe in čutim ljudi okoli sebe...čutim "NEKAJ" kar drgač ne...sicer nevem, zakaj tega ne znam razširiti na 24 ur na dan....zato pa delujem... testiram tehnike in največ kar lahko povem je to....da z enim tehnikam to doživim lažje...z drugim pa nekaj čisto drugega... Čeprav pravim da doživim lažje...pa ne pomeni da je to lahko In imamo tehnike... tehnike same po sebi so neuporabne...brezvezne če se ne zgodi...če se um ne izgubi....itak pa velja pravilo, ki VSEKAKOR ni nujno, več vaje - več možnosti za rezultat... eni jogiji to delajo ceu lajf... samo to... brez familijskih obveznosti...samo to...ceu lajf eni to delajo malo drugače...tko da sam uživamo - valjda tantra mi pa kombiniramo vse možnosti in iščemo in iščemo in iščemo... poznamo tisoč načinov... delamo z 10-timi različnimi tehnikami... pri kateri pa se prej al pa slej (ne vsi) naveličamo in iščemo ene nove, "boljše" načine, valjda v narekovaju boljše... Zdej ker nas to dela tok folka... pa to lahko izkoristimo... izmenjavamo tisto kar vemo... in govorimo o svojih izklušnjah...za tiste k vemo, da vplivajo, za tiste k vemo da nam neki dajo... in s tem pomagamo največ sebi in svetu v katerem živimo... če bi vsaj enemu izmed NAS to uspelo....bi se velik spremenil....moje mnenje |
|
Title: Re: DELO NA SEBI Post by titud on 29.05.2002 at 15:53:23 Quote:
Moje pa je, da eden ni nobeden. :-/ Zato sem iz poti k razsvetljenju naredu za kulturno-civilizacijski problem. Če bo eden zvedu, jih sicer lahko dost potegne za sabo, ga bodo vsaj ene 2000 let po smrti častil. Ampak zakaj ne bi bli prav vsi iz razsvetljenja ven že štartal, ne pa celo življenje 'na njem delal'? Po mojem zato ne, ker nas je iz generacije v genercijo strah, da bomo s tem naredl konc taki kulturi, ki vzdržuje tako komotno civilizacijo. Kdo bo pa delal? Je res treba kar eno tehnološko - umetno civilizacijo ustvarjat, da bo lahko pol 'prosvetljena' telesa pedenala? Kdo pa ve, če bodo prosvetljeni sploh telesa pa njegove potrebe imel? Vsi tapravi tarazsvetljeni so bli itak vsaj na pol brez, za celimi razsvetljenimi kulturami pa ni ostal niti kakca. |
|
Title: Re: DELO NA SEBI Post by BRUS-LI on 29.05.2002 at 16:21:33 ni od majev nč ostal...pametnega pa od egipčanov nč......pa od stounhenjou....nč pa samo eni obrisi.......pa vse zlo obetavno .......tko da kaj je zdej s to razsvetlitvijo........jest jo ne rabm.....men je dobr tkole..........vsak dan neki nouga.....s tem sem kr u redu...... ampak.......zakaj sploh te razsvetlitve......pol je gejm ouver......sej usi radi igrce špilamo al pa smo jih..in ko prideš do konca .........si rečeš a sem mogu it tolk hitr......na koncu te čaka samo konec........pa a je sploh kkšn konec......al to razumevanje obsega neko novo doživljanje .....zakaj pa bilo ravno lepo......???? al pa slabo......lahko je zlo spremenljivo ......nevarno? varno??? ufffffff težko je špekulirat lepše je živet......a ne? plp brus-li |
|
Title: Re: DELO NA SEBI Post by Amstel on 29.05.2002 at 23:06:24 BRUS-LI wrote on 29.05.2002 at 16:21:33:
No, moj cilj dela na sebi ni razsvetljenje. Morda zato, ker ne verjamem vanj, sedaj. Tako, da bi bila vnebovzeta, recimo, se mi zdi hecno. Zato bi morala reči, da ne delam na sebi (ta, ki daje dih), ampak na svoji osebnosti. Duša ne rabi, da delam na njej, morda le to, da občudujem njen izraz skoz mojo osebnost. Zato bi rada, da bi bila moja osebnost čim bolj "čista". Čimbolj primerna, da se moja duša izrazi. Recimo, tako nekako. Ste brali knjigo Duše dvojčice? Evo, tam tako krasno piše o tem kako postanemo pozorni na izraz duše v "nepopolni realnosti vsakdanjika "...... : Amstel wrote on 28.05.2002 at 23:54:41:
Od vseh točk, se mi trenutno zdijo najpomembnejše te. Vsekakor naslov ni toliko pomemben, Titud. Recimo, da govorimo o zdravi osebnosti na poti samorealizacije... titud wrote on 29.05.2002 at 11:32:20:
;D hja, res je to. Izkušnje na poti........., no...... ? :P BRUS-LI wrote on 29.05.2002 at 12:20:45:
Proces življenja. Ja. Aaaaa, moški striptiz? Khm. To pa je proooooces.... ;D Magla wrote on 29.05.2002 at 14:56:32:
Hvala, lepo si to napisu. |
|
Title: Re: DELO NA SEBI Post by titud on 30.05.2002 at 08:59:51 Quote:
Evo, si končno povedala, akj si predstavljaš: delo na seb=nega duše. Moore, ki je spisal duše dvojčice, je napisal tud knjigo točno s tem naslovom, v kateri so naši psihološki arhetipi ponazorjeni z miti od narcisa tja do zevsa. Te uči prisluhnit duši pa polno živet tukaj in zdaj, tvojemu skromnemu posamičnemu življenju pa ene mitološke dimenzije dat. Moore je pol življenja preživel v kontempalciji/meditaciji v enemu samostanu (podobno kot naša biša nuna iz zavrča), zato je njegova terapevtski pristop k zdravljenju žrtev te naše racinalistično-stehnicirane kulture bolj spiritualen kot psihološki. Al pa bi blo dobro mogoče bolj natančno definiorat, kaj psihospiritulana terapija sploh je? Men je ta izraz domač od npr. gerkmana, ki v auri rešuje psihospiritualne dileme bralcev. |
|
Title: Re: DELO NA SEBI Post by ana on 30.05.2002 at 10:05:48 Wayne S. Peterson: Nenavadni časi, nenavadni ljudje Lekcija havajske noči: samouresničitev Višji jaz je božanska iskra, ki prebiva v vsakem človeku. Cilj inkarnacijske izkušnje je, da dosežemo to visoko stopnjo zavesti in delujemo v skladu z njo. Da bi to razumeli, moramo tudi vedeti, kaj višji jaz ni. Ni naš um, duševnost ali telo. Del molitve, ki jo uči Maitreja, pravi:«Moja svetišča so um, duh in telo, v katerih višji jaz uresničuje moje vzvišeno bitje in postajanje." Bitje se nanaša na naš pravi jaz, notranjega Boga, ki je večen. Postajanje pa se nanaša na proces v času in prostoru, na razvoj naše duše med zemeljskim življenjem. Um, duševnost in telo imajo svoj začetek in konec. Ko se naš pravi jaz osvobodi uma, duha in telesa, postane odrešen. Samouresničitev ni filozofija ali tehnika; je kratko malo vedenje, kdo smo. Vendar je to težko uresničiti, ker smo že od rojstva naprej pogojeni, da o sebi razmišljamo le kot o umu, duhu in telesu. To pogojenost lahko najlaže prepoznamo z opazovanjem samega sebe v odnosih z drugimi. Medsebojni nesporazumi, ki nastanejo v vsakdanjem življenju, so zelo poučni. Zelo radi verjamemo, da so naši pogledi na svet najboljši ali najpravilnejši, čeprav so v popolnem nasprotju s tem, kar se resnično dogaja. Opazuj svoja dejanja, misli in čustva. Pozoren bodi na to, kar je, ne na to, kar bi moralo biti. Tako pravilno opazovanje življenja je zavedanje, ki omogoča prepoznanje naše pogojenosti, s katero neprestano živimo. Skozi to zavedanje se bodo odprla čarobna vrata in višji jaz se bo razodel, čeprav le za trenutek. Največja ovira na poti samouresničitve je, da si ne želimo resnične svobode. Ljubimo svoja prepričanja, medsebojne odnose, navade in vodstvo drugih ljudi. Tem stvarem se ne želimo odreči. Raje vidimo, da nam drugi povedo, kaj je prav in kaj ni. Ko bi vsaj vedeli, da je to ujetništvo! Če izberemo svobodo, se moramo odreči vsem tem navezanostim na civilizacijske pasti, v katerih se počutimo varne. To pomeni, da moramo za nekaj časa dati na stran vsakdanje miselne procese in se odpreti resničnemu jazu. Da se odvežemo od naše pogojenosti, je potrebna disciplina. To je umetnost, ki nas jo bo Maitreja učil v prihajajočem času. Z nenavezanostjo je mogoče doseči vse. To je edini način, da izkusimo duhovno kraljestvo. Stvari, ki jih počnemo nenavezano, so božanske in ne pripadajo umu, duhu in telesu. |
|
Title: Re: DELO NA SEBI Post by Amstel on 30.05.2002 at 14:23:59 titud wrote on 30.05.2002 at 08:59:51:
Jap, sem brala tudi to. Ti povem, da mi je Moore najbližji od vseh, k sem jih do sedaj brala. |
|
Title: Re: DELO NA SEBI Post by BRUS-LI on 30.05.2002 at 16:32:28 na seb ni treba delat....raj živi plp brus-li |
|
Title: Re: DELO NA SEBI Post by Amstel on 01.06.2002 at 00:27:42 Brusko, kaj imaš v mislih, ko rečeš.... živet? Drgač pa sem še hotla to rečt. Prečistiti osebnost... lahko na kratko opišem tako: "osvoboditev z ozaveščanjem in opuščanjem programiranosti, prepovedi, kontrolnega stolpa." |
|
Title: Re: DELO NA SEBI Post by BRUS-LI on 03.06.2002 at 11:04:48 hotu sem rečt.....teorija je super...praksa pa še izredno bolj zelo super.......zato poskušam čimbolj iz teh vpetosti...kolikor se le da proti ....tistemu kar si mislim da me dela svobodnega plp brus-li |
|
Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved. |