Angel
5
Offline
The Voice of an Angel
Posts: 742
Kranj
Gender: 
|
[color=Blue][/color]Lepo napisano in na moč mamljivo temo si načel...sama nimam nobene teorije o tem, čeprav sem veliko brala o skrivnostnem izginevanju ladij in letal...Ta astralni svet je v veliko pogledih prav tako trden kot fizična Zemlja, čeprav je njegova energija lahka in eterična...recimo, da po smrti posamezna duša preide na astralno raven obstoja...čeprav naše duhovno telo prispe v popolnem stanju do tja, pa se naša osebnost, ki jo sestavljajo nakopičeni spomini, predsodki, hrepenenja in občutki ne spremenijo. Dejansko ostaneta nespremenjena tako naš celotni razumski kot čustveni pogled na življenje. Vse, kar smo kdaj doživeli v fizičnem svetu, ostane zapisano v naši duši. Na nek način je to prav ironično. Na Zemlji toliko časa zapravimo za to, da polepšamo svoje telo, tako malo časa pa posvetimo zares pomembnim stvarem, kot je na primer izboljšanje odnosov z drugimi ali temu, da bi ostali zvesti sami sebi. Zemeljske utvare. In tista magična sila, ki je nekje med prekrasnimi otoki...morjem in zemljo? Je to neka zemeljska utvara ali pa božja šala, ki si želi iz nas zemljanov ponorčevati? Teorije so znanstveno dokazane, da je energija na določenih koncih sveta nerazumna, presega naše dojemaje in vse možne znastvene razlage....eno od prvih razsvetljenj, ki jih doživi naš duh ob vstopu v astralni svet, pa je odsotnost časa. Reciva, da v duhovnem svetu čas ne obstaja, prav tako ne zakoni fizike in omejitve-na primer gravitacija, zvok, hitrost - teh zakonov tam očitno ni. Skrivnostna praznina, ki je ne omejuje sprejemljiv svet. Kot četrta dimenzija in višje stopnje od nje, kjer je duh lahko na več krajih hkrati in potuje v neskončnost...Ne vem, mogoče pa je to svet, ki smo si ga ustvarili sami. Podoba nebes, polna krilatih angelov, ki igrajo harfe in plovejo po oblakih, je le mit. Dom našega duha v duhovnem kraljestvu je natančen odraz njegovih življenskih dosežkov in prestopkov na Zemlji. Ko smo v neki drugi dimenziji, odrezani od vseh spoznaj znanosti se naša duhovna spoznanja spremenijo v drugo stopnjo zavesti. Čeprav je nemogoče v vseh podrobnostih opisati vse ravni astralega sveta, pa naj dodam, da odstajajo tudi manj vzvišene. Jaz jim rečem kar temna dežela ali pa pekel. Ta nižji astralni svet pa ni lep in sladek. Namesto tega je stanje, ki ga prinesejo misli, besede in dejanja tistih, ki so nam na zemlji povzročali bolečino in trpleje. Ta nižji predel vibrira mnogo počasneje od zgornjih predelov, tukaj je mračno in skoraj temno...vzdušje je tako, kot bi ga vzeli iz kakšnega Dickensovega romana. Obdaja ga neverjetna energija, v tem prostoru ne obstoji niti čas niti nič drugega, nobeni zakoni fizike, kemije in še česa. Vakum, brezračnost...ko izmučena duša poskuša obežati svoji nizkotnosti, ne najde varnega izhoda...astralno telo duha tava, videti je uničeno in nesrečno...ni ne zavedanja ne misli. Taka je samo moja osebna predstava tega nerazjasnega trikotnika, čeprav obstoji še veliko drugih takih temnih prebivališč...morda res niso vsi tako odvratni kot opisani, vseeno pa so v bistvu žalostni. Tako kot pekel, tudi ti kraji burijo naše zavedanje, naš um in čustva...in postavljajo težko zastavljena vprašanje...kje je meja razuma in znanosti in kje nastopi svet drugih dimenzij in občutij...V Bermudskem trikotniku ali peklu, če sploh obstoji? In na koncu Winstrol, mi je Bermudski trikotnik prispodoba nekega drugega kraja...obstoji na ženskem telesu, obliko trikotnika ima...malo bom nesramna, ker se včasih rada pohecam...ni tam je tudi nek vakum, ki na moč mami moški sevt, nerazumljiv in večna zanka in uganka nekaterim...neznano izginivanje nečesa, nekoga, pojasnjeno ali pa ne...le kaj bi pa odpisal na to temo, ki buri domišljijo marsikomu? Ne zameri...malce nagajivosti pa tudi ne škodi...
Lep dan še naprej!
Angel
|
Home
Pages: 1 
