Ja, tkole, en vdih, do konca popapcat, pa dejmo pisat.....

Ena sama beseda, ki pa spet v vse nase dogajanje pritegne vse mogoce modrece, Velike, in pa nase male veleume.

Bi reku, da mi je zdele kresnilo, hm, da mogoce pa sploh ni treba zaupat, nezaupat, mogoce je dovolj da ljubis. Kajti skozi prizmo ljubiti, je vse mogoce, biti veren, biti bozji, biti zaupen, biti posten,...

A ni mogoce bliznjica da samo ljubis, brez zaupati, verjeti.

Kajti protislovje kot ga postavlja beseda zaupati, nezaupati, postavlja celo paleto podvprasanj.

Ce pride ucitelj, mu zaupaj. Kaj ce je napacen, in mu ti slepo zaupas. Uciteljev je danes samo v Sloveniji ene par tisoc. In kateri je pravi. Kdo mi jamci, da z zaupanjem enemu, ki pravi, da ima stik z duhovi, z bogom, da se zaveda, ....intuicija ???

jah že herby je pogruntu : Zaupanje=modrost=ljubezen
sm sej vemo kako je ljubiti je težko, zato si pomagamo z daljšnicami, ki peljejo v brezpogojno ljubezen. zaupanje je ena od njih.

z učitelji je pa tko
pride ko je učenec pripravljen, če drugega ne, te nauči to, da kr vsakemu tudi ne moreš 100% zaupati, čeprav zaupaš v boga in ostalo. in te nategne (mal). in če to sprejmeš zavestno te drugi ne bodo, če si jezn, te bodo spet nategnl.

če nekdo pade v vodo mu pomagaš pomoje, se bo nauču mogoče, da v vodo ni pametno padat.