[color=Blue][/color]Sem si vzela čas in prebrala vaša razmišljanja. Praviš, naj jih pokomentiram. Tistim, ki pravijo, da indigo otrok ni, nimam namena pojasnjevati, da so. Saj poznamo tisto: Imaš, kar verjameš. Da tako različno razumemo življenje je čisto super, pa zaradi tega zame niste idioti, kot je Mike označil takšne, ki drugače doživljamo svet okoli sebe kot on.
Fino je, da se o tem razmišlja, da se opazuje, da se pogovarja. Veselo kramljanje vam želim še naprej!

John_Doe wrote on 11.07.2002 at 08:12:22:

folk stremi
nas ne zanima samo
mi smo neki posebnega
mi hodimo po srednji poti

[color=Blue][/color]Dragi bp!
Zdi se mi, da sem kar ujela smisel tehle strani - da se namreč razmišlja o nečem in to tako, da so razmišljanja na vpogled vsem, ki to želijo. Z butci ne ogovarjam nikogar, pa tudi sicer znam kar dobro sprejeti različnost. Želela sem povedati, da je to, kakšen odnos imamo do otroka, osebna izbira in, da tej izbiri sledi vse ostalo. Če si moje članke prebral, potem si morda ujel v njih namen, zakaj sem jih napisala. Vsem tistim, ki me kličejo in pišejo in sprašujejo o indigcih, z velikim veseljem povem, kar iz izkušenj vem. Če nekdo dvomi o nečem, mu odgovora na njegov dvom seveda ne morem dati jaz. Do jasnosti bo nekoč prišel sam in edino tisti odgovor, ki bo dozorel v njem, bo pravi odgovor, ki mu bo zaupal in verjel. To sem želela povedati. Da dokler se pogovarjate o tem, ali niso ti otroci samo bergla defektnih odraslih, ki niso sposobni soočanja s svojim življenjem in si zato izmišljujejo neke "indigo otroke", da bi opravičili svoje zabluzeno življenje...., v nekem intervjuju sem povedala prav to, namreč, da ne gre zdaj vsega metati v en koš, da niso kar vsi otroci Indigo in, da tudi če so, potrebujejo zrelo vodenje in stabilno čustveno oporo odraslih...
Še nekaj: Nekje vmes sem zasledila, da je nekdo citiral del knjige The indigo children. In sicer nekako tako, da v knjigi piše, da naj bi te otroke spoštovali in jim zato ni treba opravljati hišnih opravil...no, česa takega jaz v tej knjigi nisem zasledila. Celo veliko je napisanega o tem, kako jih navajti na red in prevzemanje odgovornosti.

pozdravček, Mateja

Vsi otroci so itak naše najčistejše zrcalo. So čista bitja, kakor živali, ki si ne morejo umazati uma. Če so evolucijsko potrebni odločnejši ukrepi, bodo nam pač to podobo pokazali. Zmeraj so bili po mojem takšni posebneži, in strinjam se, da zdaj so pač dobili ime - Indigo - whatever. Ljudje so primorani biti bolj pozorni, saj jim 'smrt ega' preži vedno bolj očitno. Seveda so indikatorji, saj jih svet potrebuje v teh kriznih časih materializma, ki kričijo po vrednotah, kjer se človek vrne k samemu sebi.

Mateja,

To zadnje je pa slišati precej drugače. Hvala!

bp

[color=Blue][/color]Veš kaj, Devi, sva že dve taki, ki tako razumeta prihod otrok in njihovo poslanstvo. Menda smo naša generacija "ta vijolična"  . Z "našo" mislim mojo generacijo, štiridesetletnike torej. Po svojih izkušnjah in vsem, kar dojemam okoli sebe, bi rekla, da smo kar pridni in se sploh ne čudim, da smo naredili prostor bolj zavedajočim utelešenim dušam z višjo vibracijo.  
Mimogrede: če me moj občutek za indigo energije ne vara (in jaz mu kar zaupam), se na teh straneh sprehaja kar nekaj indigcev  

Miska wrote on 12.07.2002 at 22:47:26:


Miška, ker si uporabila termine s Transakcijske analize, bi tole rekla: Ego stanja so stanja, ki jih lahko aktiviramo pri sebi, ker so nam vsa na razpolago. Niso fiksna. Torej, ne pomeni, da ima nekdo na razpolago le ES svobodnega otroka, nikoli pa ne tudi prilagojenega. Obstaja tudi pozitivno prilagojeni otrok. Je prilagoditev, ki je potrebna, smiselna. Seveda pa negativno prilagojen je tisti, ki je pretirano prilagojen. In isti otrok, ima na razpolago tudi svobodnega otroka. Vprašanje je, koliko ga uporablja.
Lahko se pa opazi, da nekdo uporablja bolj eno ES, kot drugo, čeprav ga ima na razpolago, ga lahko aktivira.

Hej, Amstel –ja, ja in še enkrat ja.

Morda sem se (spet) nerodno izrazila. Ali ne dovolj podrobno povedala, kaj mislim in kje me pravzaprav čevelj žuli. In se s tvojo razlago strinjam, ja. Ampak še vedno nimam »potrditve«, ali je moj način sklepanja OK.

Bom poskusila malo bolj podrobno razložiti moje razmišljanje:

Ja, to so ego stanja zavedanja, ki so nam na razpolago in v katera se vračamo kot odrasli. Poleg ego stanja otroka, ki sem jih navedla (in ti še bolj podrobno), tudi v ego stanje odraslega, pa ego stanja kritičnega starša ali ego stanje ljubečega starša. Ampak razvijemo jih pa v otroštvu, odvisno tudi od tega, v kakšni družini odraščamo. In seveda se poleg ego stanj otroka vračamo tudi v ego stanje odraslega, pa včasih v ego stanje ljubečega starša, pa prevečkrat v ego stanje kritičnega starša.

Ampak jaz sem se ustavila pri razmišljanju o vračanju indigo otrok (potem, ko odrastejo) v ego stanje otroka. Sem namreč brala link, ki ga je posredoval Gape in ki ga omenjaš tudi ti - o značilnostih indigo otrok. Pa ne bi zdaj copy-paste teh značilnosti, si jih prebrala tudi ti, na tistem linku, ki je bil omenjen.

In to me je napeljalo do razmišljanja o tem, kako se indigo otroci odzivajo v različnih družinah, kaj in na koncu sem se celo vprašala, če sploh kaj (!) glede na njihove značilnosti poberejo od staršev. V katera ego stanja otroka se najpogosteje vračajo kot odrasli, če tako hočeš. Tako sem potem potegnila svoje zaključke, ki sem jih opisala zgoraj.

In ravno zaradi tega, kar si napisala ti in s čimer se strinjam:

Amstel wrote on 13.07.2002 at 00:55:05:

in glede na vse naštete značilnosti indigo otrok lahko sklepam le, da ego stanja pretirano prilagojenega otroka, v katerega bi se vračal indigo otrok, ko odraste – ni. Vsaj jaz ga ne znam povezati, nisem pa prepričana, ali je to tudi pravilno sklepanje.

Zato še vedno iščem odgovor na vprašanje, ki ga bom tokrat oblikovala malo drugače. Morda bo zdaj kaj bolj jasno: ali se indigo otrok, potem, ko odraste sploh kdaj vrača v ego stanje pretirano prilagojenega otroka? Glede na naštete lastnosti indigo otrok se mi še vedno zdi, da ne.

Kompliciram? Saj verjetno mi samo manjka en »klik« v možganih in prav tega iščem… In čisto možno je tudi, da sem kje kaj prehitro ali napačno povezala…
M.