tole smo zasledil na DA...



To sem dobil po mailu. Kaj pravite? Koliko se vas najde v tem? mene je zadelo nekje 70%.

Kam gre vse to? Zakaj sem prišel sem? Kako je sploh ves to možno? Dve leti in pol že bluzim po svetu. Res je že vse težko. Ne vem kako naj neham. Sem odvisen. Odvisen od droge. Sicer ne jemljem heroina, ker mi je edina anti droga in kokaina, ker je predrag. Jemljem pa zato veliko drugih drog. V bistvu nisem odvisen od le od ene droge. Vsaj na vsake štirinajst dni moram zaužit neko kemijo in vseeno ali je to ekstazi, speed, ghb, kapsule,… Najbolj sem pa odvisen od trave. Če vsak dan ne pokadim vsaj dva jointa, že ne morem prav spati, trosijo se mi roke, sem živčen in totalno depresiven. Mislim, da je to že močna psihična odvisnost. Telesno na srečo nisem. V glavnem ne vem kako naj neham. Že tisočkrat sem rekel da je zdaj dovolj, a nikdar nisem zdržal. Problem je tudi v tem, da sploh več ne poznam ljudi, ki se ne drogirajo. Zdi se, da že to počnejo prav vsi. Če pa malo bolj pomislim vidim, da sem se jaz tako močno odtujil od vseh »normalnih« , da sploh več nimam pravega stika z njimi oziroma v resnici sploh več ne vem kakšno je normalno življenje. Kje so tisti časi, ko sem šel v Soboto ven, se ga s prijatelji napil in imel tri ženske v eni noči? Kje so tisti časi, ko sem se še lahko do ušes zaljubil, se smejal povsem normalen do solz, znal izkazovati čustva malo drugače. Zdaj ko to pišem sem šele spoznal kakšen bednik sem postal v tem času. Včasih sem lahko bil z ljudmi po tri štiri ure in se pogovarjal o vsem mogočem. Kaj sedaj? Samo ko smo zadeti smo skupaj, drugače pa itak ali iščemo drogo, ali pa vsak sam doma leži v depresiji in komaj čaka da dan mine in bo spet kakšen party na obzorju.
Shujšal sem že v kosti, obraz mam bled, ponočnjaki plavi in napadajo me mozolji. Včasih me bolijo ledvica. V glavi je kruto. Vrtoglavico imam že par mesecev, zmeden sem preveč, pozabljam vse, če se hočem spomniti kar je bilo včeraj, moram prekleto pomisliti. Jebe se mi dobesedno za vse okrog mene. Od družine sem se tudi že totalno odtujil. Vse kar še od njih hočem je samo denar.
V glavnem postal sem bednik. Sploh ne vem, kako še ljudje z mano zdržijo. Če pa so enaki. Vsi smo enaki. Vsak dan se dobimo, se zadenemo in gremo spat. To je naš ritual življenja. Vedno jamramo, kako preveč kadimo, kako se preveč drogiramo, ampak še vedno delamo to. Ne moremo nehati. Nimamo moči. Drogeriaši si ne moremo pomagati sami, to je dejstvo. Vsakdo izmed nas bi rabil nekoga, ki bi mu lahko vse zaupal. Tudi tisto, kar si še sam noče priznati. To je to, kar pišem zdaj jaz.
Torej naj zaupamo staršem? Da nas do smrti prizadeti vse pomečejo iz hiš?! Ne njim bi zadnjim povedali. Naj pokličem na DrogArt? Kako naj zaupam neznancem, ki jih niti nikdar nisem prav videl (samo na partyjih)? Verjamem, da jim lahko zaupaš, vendar jaz želim pomoč nekoga, ki me ima rad in ki me zelo dobro pozna. Mislim, da si vsakdo želi take pomoči. Mogoče bi mi lahko pomagala kakšna prijateljica ali pa ljubezen. Samo kaj, ko se ne znam več it teh stvari z ženskami. Sploh več ne vem kako je biti zaljubljen in kako je imeti nekoga resnično rad, še manj pa kako je ko ima nekdo rad tebe.
Večkrat, ko spoznam kakšnega novega člana elektronske glasbe, ki ves zafleširan srečno skače po partyjih in se dere: »Kje sem hodil prej? To je najboljše v mojem življenju?«, pomislim da sem tudi jaz tako razmišljal na začetku. Kaj si mislim zdaj? Prej sem živel in zdaj počasi umiram. Vedno bolj tih sem in vedno bolj se zapiram vase in vedno bolj beden sem in vedno bolj čuden sem. Še party me več ne razveseli. Zakaj? Ker sem dal že vse šuse mamil skozi in sedaj ko sem se naveličal in hotel prenehati, sem skapiral da sem že tako daleč v dreku, da se ne da nehati kar tako. Misel te dela živčnega, nespečnega in tresočega. Zaradi misli si odvisen in misel je ravno tista, ki se je ne da kontrolirati.
In kaj mislim kreniti proti vsemu napisanem? Ne vem. Ni mi jasno. Nehati poskušam že lep čas, pa mi najbolje ne uspeva. Moral si bom poiskati nekoga, ki bi mu lahko zaupal. Droge te naredijo nezaupljivega. Ko pa enkrat pridem k sebi bom pa samo zdravljen odvisnik, ker ozdravljen biti je skoraj nemogoče. Spomin in z njim tudi misel na drogo bosta ostala v meni vse življenje.

q
Sčasoma bi eden po eden narkoman pač ponovno prišel  na prave življenske tirnice.
q

Rešiš enega človeka, rešiš cel svet.

Quote:


Misel je tud tista, ki ma tega dost, ki hoče ven, ki je to vse skupaj do A. ja pa do nas spravila. Havala bogu, da misel nase lahko tud pomoč prilkiče.  A kakšno?  S psiho na psiho  je tle v naprej izgubljen boj, zanjo odvisniki dost drugih za sabo potegnit, ker majo kemijo odzad. Sočutje pa ljubezen lahko samo do tam delujejo, da se nekoga  res najde, da ga  brez milosti ob kemijo sprav,  ga spuca, mu psiho na en čist osnoven fundament postavi.  Rugelj pa taki so za  do tle pridet dobri, čeprav na noramalne delujejo čist odtrgano. Odvisonst ima pač svojo logiko, jo eni  spoznajo. Najbolje odisniki sami,  a se ji  pustijo  nategovat.  Ruglji ne.

Ko gre na vse al pa nič, je dušo treba reševat, ne pa negovat. Za crkljanje duše nas je takoj  dost pametnih: vsak po svoje. O tem je je možno brez škode tud tle naprej debatirat, ampak nekje spodaj je meja. Jest bi jo točno tukaj postavu.

Quote:


Je pa to dobro,da je spoznal.Saj je to lahko zacetek zdravljenja.
Mislim,da si nihce namerno ne želi "zajebati" lajfa.Vsakdo gre v to,ker potem od življenja pricakuje nekaj vec.Da bo z drogami dosegel nekaj,kar prej ni mogel.
Zloraba drog je družbeni problem,problem vseh nas.
Ljudje smo kar precej loceni med sabo in odtujeni.

Quote:

In kdo je ustvaril misel ?
A nisem to "jaz" ? Torej ustvaril sem nekaj,cesar ne morem kontrolirati.
Ljudje ustvarjamo stvari,nad katerimi nimamo potem vec nadzora.Ker si jih želimo lastiti in se z njimi poistovetimo - postanemo odvisni.
V resnici smo ljudje vedno odvisni od neke misli.Saj si mislimo,da ce bomo izgubili misel,bomo izgubili sebe.
Ampak ravno v tem je "point",saj moraš izgubiti sebe,ce želiš živeti.Ce pa noceš in se boriš,pa se boš unicil.
Boriti se sam s sabo,je seveda nesmisel,saj v vsakem primeru izgubiš.In kdor se bori,tudi potrebuje droge,ki mu dajo navidezno moc.

Zato je ravno ljubezen tista,ki naredi premirje in cloveka osvobodi strahov.

Zato : Vec ljubezni- manj drog

jah morm rečt da mne glih tole ne zadane 70%
tko da ...

Q
Najbolj sem pa odvisen od trave. Če vsak dan ne pokadim vsaj dva jointa, že ne morem prav spati, trosijo se mi roke, sem živčen in totalno depresiven.
Q
vse je v glavi ... jest sm pohu več kot dve leti, več kot 2 jinta na dan in tega nisem nikol doživlju

Q
napil in imel tri ženske v eni noči
Q
če je to življenje k isi ga fant želi je res bogi, sočustvujem z njim, to pa je tudi vse.

jeba je ker fantje samo jamrajo, namesto da bi kaj naredili z lajfom, ker če se odločiš, z lahkoto spremeniš kar hočeš, samo odločiti se je treba. ko se odločiš gre samo od sebe.
fantje so ugotovil da to ni glih to, pozabili so vse, glave so prazne, misli so težke, samo še malo in misli ne bo več - meditacija, v tem trenutku rabiš samo majhno brco in potem gre vse samo od sebe.
ni res da si drogeraši ne morejo sami pomagat. edino sami si lahko pomagajo. če si sami ne pomagajo jim ne bo nihče pomagu, niti bog. zaupaš lahko nobenmu ali vsem, glih zato so taki forumi kot je tale fajn, ker začneš zaupati vsem, saj poveš vsem, vsi lahko berejo kar tipkaš, in s tem poveš vsem .. sveda samo tistim ki berejo, lahko pa berjo vsi in zato zaupaš vsem, če govoriš resnico in resnica očitno temu fantu ne dela glih nekih velikih problemov.
velikokrat smo že govoril o tem da je želja sama čist premal, treba je še kej narest da se ta želja materializira. če ne je drek.

Q
Prej sem živel in zdaj počasi umiram.
Q
a ni to cilj v lajfu, umret še preden umreš (umret ego - predatorja), se odvezat vsega na kar si navezan???

Q
Misel te dela živčnega, nespečnega in tresočega. Zaradi misli si odvisen in misel je ravno tista, ki se je ne da kontrolirati.
Q
največja napaka - misel se da kontrolirati.
se mi zdi da je ravno tukaj naše poslanstvo, da to povemo tistim ki se jim zdi da jih misli upravljajo, ki ne vedo da lahko oni upravljajo misli, na pa predator.

andres narkoman je tak odvisnik, ki doma pobere vse kar je za pobrat in se ne ozira na nikogar, ne pa nekdo ki je sposoben napisat taklol pisemce, ki je sposoben razmišljati o tem kar se mu dogaja. narkoman o tem ne misli on misli samo o tem kako bo prišel do naslednjega šusa.

Q
Rešiš enega človeka, rešiš cel svet.
Q
ja k bi blo to res ...

sicer se pa 100% strinjam s herbyem in compom

jest sm tud za to da damo decu reikija, ampak, neki mora sam nares zase najprej, ne moremo kr vsakega začet šponat z reikijem, pol lahko delamo samo še to v lajfu. vsak si mora sam pomagat, pol mu bomo pa seveda tudi ostali pomagali (bog).

Quote:

Mogoce je pa zvezdica mislila tako,da,ce vsak izmed nas reši sebe,bo rešen tudi svet.

Torej zazrimo se vase,poskrbimo za samoodrešitev in tako bomo najbolj pomagali odrešitvi tega sveta.

Kako bom pomagal drugim,ce se sam utapljam ???

.

spodbudno

lepo te je srečat po dolgem času

Q
In dragi moji, v današnji družbi, ne da bi se ukvarjali s tem, da legaliziramo, dekriminaliziramo, (ali kak drug lep izraz) travo, bi blo bolj da to energijo, moč, spoznanje usmerimo v to da bi alkohol spravli iz trgovinskih polic!
Q
jah men se zdi da prepoved česarkoli ne pelje nikamor, glih tko s tem ko so zdej še zaostrili alko ne bodo dosegli drugega kot da se bo izoblikoval črni trg za to substanco, glih tko kt se je zgodilo z vsemi ostalimi substancami, tko da ... to pač ni prava pot; imho.
prava pot je regulacija in ozaveščanje, drugo nič.
kar se tiče ostalih reči ki si jih nametu pa ... ozaveščanje, da obstajajo tudi boljše stvari v življenju kot je zjutri en takratek al pa šoping u sparu u soboto z otroci namesto izleta v naravo.
na ozaveščanju pa itak delamo ... vprašanje je edin na kaj naj se najprej spravimo da ozavestim(j)o.

sicer pa se mi zdi da bi to izpoved človk lahko pospološu na vse odvisnosti, ne samo odvisnosti od prepovedanih drog.