Gorazd Korošec
11 h ·
Pozor - huda teorija
Naj enkrat za vselej razčistimo stvari v zvezi z Žižkom:

MLADI ŽIŽEK, STARI ŽIŽEK IN ALEKSANDER DUGIN, PUTIN IN RUSIJA

Ja, obstaja "mladi Žižek", še vedno aktualen in perspektiven, ter "stari Žižek", ki se je prodal na Zahod in postal liberalec in globalist.
Leta 1985 - mimogrede, v letu, ko sem kot Žižkov študent začel študirati filozofijo na ljubljanski Filozofski fakulteti - je Žižek, takrat zaposlen pri Ivu Urbančiču na Inštitutu za sociologijo, v drugi številki glasila tega inštituta, "Družboslovne razprave", izdal filozofski članek z naslovom "'Patološki narcis' kot družbeno--nujna forma subjektivnosti" (slike spodaj) (slovenska verzija naslova: "'Bolezenski samovšečnež' kot normalna in edino sprejemljiva oblika osebnosti").
Dr. Ivo Urbančič je v tistih časih začel razvijati svoje ideje o "slovenskem nacionalnem vprašanju" in "udejanjenju 'slovenstva' v neki obliki državnosti" - kar so bile seveda ideje, ki so vodile k poznejši "57. številki Nove revije". To zgodbo poznamo.
Kot zaposleni na tem inštitutu, in ker je bila ta tema določena kot osrednja tema številke glasila, se je Žižek sicer delno navezoval na te ideje, a jih je razvil precej po svoje in večinoma pisal o precej drugih stvareh.
Ta Žižkov članek, in njegov naslov, se navezuje na leta 1979 izšlo knjigo Christopherja Lascha, "Kultura narcizma" (samovšečnosti) ("The Culture of Narcissism"), ki govori o ameriški kulturi in je ena najbolj ostrih kritik ameriške kulture, ki je bila kdaj napisana.
Poleg tega Žižek, ki je nagnjen k izdelavi nazornih grafičnih shem, izdela nekak kvadrat političnih sistemov/kulturnih vzorcev, ki ima tri "slabe kote": nacizem/fašizem, stalinizem, zahodni kapitalizem (ki je v naslovu in ga zavrne s kritiko Lascha); ter en "dober kot": samoupravni socializem (in neuvrščenost) kot "četrto pot", znotraj katerega moramo iskati kakršnokoli politično in kulturno alternativo slabim političnim sistemom. (Stvar ima tudi psihološki, psihoanalitični vidik, v katerega se tu ne spuščam - vsakdo si lahko poišče izvod članka v knjižnici in ga prebere.)
To je torej osnovna politična pozicija "mladega Žižka".

Kaj se je zgodilo potem, vemo: mimo je prišel ameriški NATO plačanec, ki se je predstavljal kot "filozof", Francis Fukuyama, in začel svetu razlagati, da so v zgodovini obstajali le trije (ne štirje, kot pri mladem Žižku) politični sistemi, nacizem/fašizem, stalinizem in zahodni liberalizem, da sta bila prva dva zgodovinsko poražena in je zahodni liberalizem ("liberalna demokracija") dokončno zmagal in postal edini mogoči politični sistem sedanjosti, brez vsake alternative ("četrte poti").
Hkrati je začel Zahod razbijati Jugoslavijo - ki je bila prav zgodovinsko uresničenje te "alternative", "četrte poti", "socialističnega samoupravljanja" in "neuvrščenosti" - in naši "intelektualci", vključno z Žižkom, so se pustili kupiti Zahodu, skočili na nacionalistični vlak in Zahodu pomagali razbiti Jugoslavijo. Potem pa so skupaj s propagandistom Fukuyamo vpili, da "ni alternative zahodni liberalni demokraciji" - in ustanovili LDS, slovensko "Liberalno demokratsko stranko"

Povzemimo torej:
MLADI ŽIŽEK: zagovarja socialistično samoupravljanje in neuvrščenost kot alternativo zahodnemu kapitalizmu in nacizmu/fašizmu na eni strani, in stalinizmu na drugi. Ni se še prodal Zahodu in postal zagovornik liberalizma in kapitalizma - in ni se še teoretsko in politično razšel z mladostnim prijateljem in sodelavcem Rastkom Močnikom, ki že celo življenje, do danes zagovarja Jugoslavijo.

STARI ŽIŽEK: prodal se je Zahodu in postal liberalec in globalist ter pomagal Zahodu pri razbijanju Jugoslavije. Sem pa tja se še dela "malo bolj levičarja" (občasno govori celo o nekakšni "ideji komunizma") - a nikoli ne bo resno kritiziral kapitalizma in liberalizma ali stopil iz njunega okvira.

No, po 30 letih se je izkazalo, da "zahodni kapitalizem in 'liberalna demokracija'" ne delujeta, ne v ZDA, ne v EU.
Besede Žižka in ostalih zahodnih propagandistov, da naj bi bil to "kapitalizem s človeškim obrazom", ne prepričajo nikogar več.

Rusija se je v 90-tih poslovila od "komunizma" in zdaj ji "stalinizma" zagotovo ne more nihče več očitati. Po pretiranem zahodnjaštvu pod Gorbačovom in predvsem Jelcinom, je prišel Putin, ki je Rusijo postavil nazaj na noge in zanjo poiskal "novo pot" na področju političnih teorij, ki se razlikuje od "zahodne liberalno-kapitalistične" poti in ji predstavlja alternativo.
Hkrati se je na politično-teoretskem področju lotil iskanja "četrte politične teorije", ki ne bo niti nacizem-fašizem, niti komunizem-stalinizem, niti zahodni liberalizem-kapitalizem, pač pa bo vsem tem predstavljala alternativo, ruski teoretik in Putinov sodelavec in svetovalec Aleksander Dugin, ki je svoje teorije opisal v knjigi "Četrta politična teorija" in oblikoval v svoji teoriji "Evrazijstva" (angleško "Evrasianism").

Nekoč je ta "četrta politična teorija" dejansko obstajala in bila uresničena v obstoječem političnem sistemu: Jugoslovanskem socializmu in socialističnem samoupravljanju in neuvrščenosti. Prek ideje socializma in neuvrščenosti je bila Jugoslavija duhovna voditeljica tretjine sveta.
Potem je Zahod, s pomočjo njenih kupljenih petokolonaških "intelektualcev", Jugoslavijo razbil in s tem močno oslabil, skoraj uničil, tudi "Gibanje neuvrščenih".

Danes iskanje te "četrte poti" in "četrte politične teorije" na teoretskem področju nadaljuje Aleksander Dugin, na političnem področju pa jo s strategijo Evrazijskega povezovanja izvaja Putinova Rusija.