OK lojze, prvič morava nekaj razčistit, tule na tej konferenci ne gre v smeri zajebavanja med nami, pač pa v smeri dela med nami!!!
ker delam na ta način, moraš to upoštevat!!!
več si preber na open sorce
zato ne zameri, če je moj ton drugačen...
ok tolk o tem, vem kaj je s tabo full veš sam to še ne pomeni veliko, prej pomeni kako to predstaviš!!!
ok, pa pustimo to, tukaj sem zato da pomagam ljudem, ki so bili taki kot jaz in da skupaj naradimo kaj.
torej gape odpri nam topic za razvijanje kako bi temu rekli risanje zemljevidov, kar posrečeno a?
kjer se bomo učili najti in prepoznati pot
drugač pa vedno pride to kar iščeš in tule je odgovor nekaterim, ki nimate doma sobotne
>>Če ne živimo v skladu s svojo poklicanostjo, nas »nekaj« nenehno poskuša potisniti v pra-vo smer. Neki notranji glas nam nenehno pri-govarja, kaj moramo narediti in kaj je naša vloga v življenju. V poplavi informacij in zna-menj, v hrupu sto in tisoč glasov, ki nas vsak dan preplavljajo in nam prigovarjajo, je posta-lo razvozlavanje povabil usode težko opravi-lo. Težko, a ne nemogoče.
V naši konfekcijski kulturi testiramo otroke s kompliciranimi psihološkimi testi, da bi ugo-tovili, za kaj so primerni in za kaj niso. Cela vr-sta znanih in slavnih ljudi, ki so kot umetn,iki, politiki ali znanstveniki koristili človeštvu, so kot otroci trpeli, ker so »zbujali pozornost« v negativnem smislu. Imeli so probleme v šoli, ker jim njihov demon ni dovolil, da bi se prila-godili. Večkrat so kazali neverjeten odpor in vztrajnost v svoji poklicanosti, četudi so mora-li za to plačati visoko ceno.
Za otroka je težko, če je v očeh drugih »nespo-soben« in »neuspešen«. Čeje otrok nerazu-mljivo uporen, če »namenoma« dobiva slabe ocene ali če med poukom sanjari, potem je ne-kaj v njem, česar nismo pripravljeni prepozna-ti. To nekaj otroku preprečuje, da bi se prila-godil zunanjemu pritisku. Kar imenujemo tr-ma, prisiljeno obnašanje, obsesija, upornost, kaprica ali ekscentričnost, je večkrat vnema za določeno stvar. Takšnih pojavov ne smemo gledati kot motnje ali simptome, ampak kot izraz demona. Enkraten značaj človeka si poskuša poiskati svojo pot.
Navadili smo se, da negativno govorimo 0 mnogih oblikah otroškega obnašanja. V »pri-mitivnih« kulturah bi izstopajočega ali mote-čega otroka skrbno opazovali. Njegove poseb-nosti, svojskost in talent dobijo tako razvojni prostor in mogoče bo tak otrok kasneje ša-man, lovec ali kakšen diugačen »specialist«. Vedno je v ospredju kvaliteta, posebnost ob-našanja, ne »motnja«. To bi morali tudi v naši kulturi bolj upoštevati.<<
cel tekst:
http://www.myfreehost.com/vrata22/clanki/talenti.htm tako lahko zacnemo
A.
Last modification: A. - 02/13/01 at 18:54:07