Vida je temo o Anastaziji že odprla v sobi Kako spraviti Slovenijo na pravo pot:
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=slovenija;action=display;num=1033...Pred kratkim sem prebrala knjigo. Zdi se mi pomembno, da jo predstavim, pa še ne vem, kako bi dala iz sebe občutke in razmišljanja, ki sem jih v zvezi s to knjigo doživela.
Kdo je Anastazija?
Opisujejo jo kot mlado žensko, popolno žensko, puščavnico, svetnico, čudodelko. Človek, ki je bil z njo v kontaktu je na njeno željo napisal o njej knjigo, oz. napisal bo sklop 10-ih knjig, od katerih je 7 že napisanih, pri nas pa sta dve prevedeni in izdani v eni: Zveneče cedre tajge - Anastazija. Z njo ima tudi otroka, ki ga vzgaja Anastazija v tajgi. Njen način življenje je sila zanimiv:
"Anastazija živi v gozdu popolnoma sama, nima bivališča, skoraj ne nosi obleke in si ne dela zalog hrane. Je potomka ljudi, ki so živeli tu že tisočletja v dobesedno drugi civilizaciji. Ohranili so se do današnjih dni zaradi, po mojem mnenju, modrejše odločitve. … Njihovo prisotnost v Tajgi je mogoče določiti le s tem, da je tak kraj bolj urejen, lepši, kakor na primer Anastazijina jasa. Tu se je rodila in je neločljiv del narave. Za razliko od znanih velikih puščavnikov se ni osamila v gozdu le za nekaj časa, rodila se je v tajgi in je le za kratek čas obiskala naš svet."
Njene sposobnosti so neverjetne in vendar povsem dokazljive in mogoče je to tisto, zaradi česar je zgodba o njej slišati resnična in ne fantastična ali izmišljena.
Imela sem malo distance do knjige, prav zaradi velikih besed, s katerimi so jo opisovali, zato sem jo brala precej previdno. Pravzaprav še vedno nisem navdušena, se zdim pa sama sebi spodbujena. Knjiga je namenjena delovanju, ne branju. Razlagam ne rabiš verjet, lahko pa jih sprobaš. In to nekaj velja.
Anastazija je nekje v knjigi zastavila zanimivo vprašanje:
"Na kom leži večja odgovornost za zavračanje Resnice - na tistem, ki je ne sprejema, ali na tistem, ki jo razglaša?"
Mislim, da že dolgo nisem prebrala tako izvirnih in zanimivih pogledov na svet. V njenih besedah je dosti sprejemanja in ljubezni, skozi njene razlage se odpira življenje z drugačnega zornega kota, napotki so preprosti in zelo jasni, vsak jih lahko sproba, če je pripravljen sprejeti to hecno možnost, da nemara celo držijo.
Te spravi tudi v smeh, tako navidez otročje in neobremenjeno se spopade z resnimi eksistencialnimi vprašanji...
Namreč, po njenem lahko rešijo svet pred propadom vrtičkarji....
za besedo vrtičkarji pa leži precej dober razlog in dobro argumentiran odgovor in ko vidiš, kako bi lahko bile stvari preproste, da se moraš malo nasmejat in se vprašat, zakaj se takih stvari nismo spomnili že zdavnaj.
Je še kdo prebral to knjigo?
res me zanima, kako ste jo doživeli?
Home
Pages: 1 
