Quote:


Če boš kdaj dosegel katero zgoraj našteto in s sicer malce kunštnimi imeni poimenovano stanje zavesti, ti zagotavljam, da te ne bo nihče vozil v Polje ali filal s pomirjevali.

Prav lahko pa se ti to pripeti, če se boš preveč bebasto režal kar vsem povprek, s preveliko vnemo, da bi še komu na vsak način polepšal dan

Quote:


Vem, ker takih tja še niso vozili, one druge pa že. Enega takega sem celo poznal ...

Quote:


Od kod mi zagotovila? Pa poglejmo.

Možnost A že sama po sebi 100% zagotavlja, da še nikogar takega niso odpeljali ...

Možnost B je že bolj diskutabilna.
Kakšne ljudi pa pravzaprav sprejemajo v omenjene ustanove?
Običajno bolnike, ki so v duševni krizi in si sami ne morejo več pomagati ali so izgubili nadzor nad dojemanjem sveta in so zaradi tega lahko tudi nevarni sebi ali okolici.
Za tiste z več zavesti pa ne bi mogli ravno trditi, da so bolniki, ki so izgubili nadzor, saj večja zavest pomeni večji nadzor in ne obratno.

Da dejansko obstajajo različne stopnje zavesti, pa mislim, da ni treba posebej razlagati, saj se le te celo pri istem človeku nenehno spreminjajo (če te mahnejo po betici, si lahko celo ne-zavesten).

Quote:



Stanji sta lahko podobni samo navzven in za površne opazovalce. Ni res, da zen mojstra okolica ne zanima, ker ga zanima na drugačen, za manj zavedne težko razumljiv, vsekakor pa bolj zaveden način, medtem ko shizofrenika zaradi nezavedanja okolica dejansko ne zanima.

Če mačka nestrpno poplesuje okoli vrele kaše, medtem, ko jo ti samo mirno opazuješ in se je lotiš šele pozneje, ko se bo dovolj ohladila, to ne pomeni, kot bi morda lahko kak "nerazsvetljeni" pomislil, da tebe kaša ne zanima, mačko pa, ampak pomeni, da se ti zavedaš nečesa, česar se mačka ne zaveda.

Quote:


Kot povsod, tudi v tem primeru zadeva ni čisto tako enostavna in črnobela. Znano je, da imajo tudi  shizofreniki obdobja, ko funkcionirajo normalno, tako kot vsi drugi, ki niso bolni, občasno pa jih bolezen tako prizadene, da jih zapre v njihov svet in če so poleg tega še katatoniki (odrevenelost in mišični krči) potem se v takem stanju na okolico praktično ne odzivajo več.
Osebno poznam nekaj shizofrenikov in z enim, ki je bil pred leti, ko je bil še kolikor toliko zdrav, moj prijatelj, sva včasih kakšno rekla tudi o tem, čeprav se o svoji bolezni zelo neradi pogovarjajo.

8)duhovna rast...blablabla...al si al pa nisi...preveč je takih osebkov, ki glasno govorijo o duhovni rasti, duhovnosti nasploh...blablabla...preveč je takih, ki se hodijo vsako nedeljo slinit  na cerkveni oltar, ki molijo s spuščeno glavo, klečeč  in škiljujoč ostale vernike v cerkvi, opazujoč kako so oblečeni, kolko penkijev bodo spustili v košarico... lest v rit duhovnikom...blabla, med tednom pa veselo grešiti, lagati, krasti, sejati hudobijo po vsem živem, in potem zopet pride sveta nedelja, ko prav ponižno prosijo za odpustitev vseh grehov in odpirajo svoja usteca za sprejem svete hostije...blabla...
đabe njim to!
bodi čist v srcu, ne rabiš niti govort o neki duhovni rasti,filozofirat na dolgo in široko...blabla, iskat raznorazne šamane, švamije, ...živi pošteno, ne bodi sebičen, bodi iskren in z ljubeznijo v srcu do vseh živih bitij, pomagaj vsem, ki so pomoči potrebni, bodi usmiljen in deli svojo srečo z drugimi... bodi pozitiven vedno in povsod...to je vsa umetnost  poduhovljenosti.

Hvala za odgovor. No, jaz mislim, da shizofrenija ni fiziološko okvara, ampak da se 'zadeva' zgodi zaradi travmatičnega dogodka ali več teh, kjer si oseba ustvari svoj svet, iz katerega bolj ali manj uspešna pri komuniciranju z okolico. Do neke mere to lahko funkcionira, vendar na določeni točki se 'lažna osebnost' ponovno zruši. Torej se je treba naučit ponovno 'živet', predvsem pa mislim, da je narobe, da jih tretiramo kot bolnike. Tretirat bi jih bilo potrebno z ljubeznijo in jih naučiti, kako vzeti svoj domišljijski svet le za podobe, katerim sami lahko odvzamejo moč, torej prevzamejo nadzor nad mislimi, morda tako, da se jih ne bojijo, temveč jih sprejmejo. In da je morda prav, da o tem ne govorijo preveč. Sicer pa o tem smo že pisali.

No, jaz mislim, da se kemijsko ravnovesje v možganih poruši ravno zaradi prevelikih pritiskov iz okolja in neobvladovanja obrambnega ščita - receptorji. Zato je zdravljenje z medikamenti tudi uspešno, seveda pa samo v kombinaciji z ljubečim samosprejemanjem in nego duše. Ne zanikam, da se nekdo že rodi z okvaro, tega ne vemo, čeprav sem bolj mnenja, da je shizofrenija bolezen družbe, saj koliko vem, ni dokazano, da je dedna.