Drugi nauk uči, da je duša Bog in da Bog ni nihče drug kot angel, ki kar naprej sanja o našem življenju. Vendar pa angel ostaja tak, kot je, nič ga ne načne, se ne spreminja, je neomajen, ne pozna niti časa niti prostora, ampak je absolutno samo. Zaradi tega ga tudi imenujemo Absolutno.
Angel je tudi učil, da telo sestavljata Jaz, ki živi v petih čutih, in Jaz, ki je duša sama. Če je duša Bog, nerazdeljen Jaz (Imenovana tudi On), je Bog. V resnici pa je angel rekel: »On se ne spreminja, brez dvoma je eno, pozna modrost, ki je v resnici. Je Najvišji gospod, neviden, spoznati ga je mogoče le z intuicijo.«****** Razveselil je naša srca, ko je oznanil: »Ko nekdo spozna, da sta duša in Absolutno eno, pa naj to razlagajo angel ali pa knjige, je to trenutek, ko se izvirni vzrok in posledica pomešata z Absolutnim. To je stanje osvoboditve.«****** Takoj potem je dodal: »Osvoboditev je stanje najvišje zavesti, do katere pridete z zanikanjem vtisov, ki jih dobite preko petih čutov. Razdeljeni Jaz se tako potopi v nerazdeljeni Jaz in doseže končno osvoboditev.«**
Angel je rekel, da je telo korenina večnega cikla nastajanja. Iluzorni svet sestavljajo rojstvo, smrt in ponovno rojstvo v večno ponavljajočem ciklu, ki ga lahko konča le prekinitev gibanja po utečeni poti, ki ga ohranja le pravilo vzroka in posledice, ki povezuje živa bitja, ki se še niso razvila. Vsaka akcija povzroči reakcijo, ki ustvari karmo. Karma, naj bo dobra ali slaba, se prilagaja na različne načine, vendar pa se nadaljuje preobrazba iz ene v drugo podobo, v drugačno bistvo, v katerem se pojavljajo različne vrste zavesti. Očitno je nevedni jaz tisti, ki s svojim nečistim mišljenjem zbudi in spodbudi novo karmo.
Ko ste enkrat odkrili osnovno resnico, jo je bilo treba prirediti, sicer bi ostale le besede v vetru. Da bi jo prilagodili, jo je treba vpeljati direktno in se je čvrsto držati vse življenje ter s tem vzpodbuditi druge, da bi sledili istemu občutku. Zaradi tega se je angel zavezal, da bo razlagal o poti, pri tem pa se je poslužil nekaterih zvijač.
Torej, telo je dobilo dražljaje, ki jih je predelalo po določenih merilih, in ustvarilo neresnični svet, podvržen časovnim spremembam, ki ni večen, ki ne traja, ki je nestabilen in podvržen propadanju. To, kar je telo dojelo, ni bila prava realnost, bile so sanje, angelove sanje. Ker sta bila svet in življenje del angelovih sanj, mu pripadata tudi onadva. Lahko bi rekli, da so bile angel in njegove sanje eno. O tem ni bilo nobenega dvoma. Tukaj ni šlo za izpodbijanje sanj, saj bi s tem pobili tudi angela, enostavno je bilo treba oditi. Svet je bilo treba pustiti pri miru, odkriti je bilo treba le način kako sestopiti.

**Sai Baba

Dobro si oglejte novo strategijo, ki jo je angel ponovno vpeljal v svet iluzij, in s tem pripravil slavnostno mizo, za njo pa povabil vse ljudi sveta. Prišli so milijoni raziskovalcev in radovednežev in se sklonili nad pogrnjeno mizo. Seveda je bil nekdo sit že, ko je pojedel en kos torte, nekdo drug je bil nenasiten in je pojedel vse, kar je bilo možno, na koncu pa je rekel, da ima še vedno tek, ker se njegove lakote po znanju ne da z ničimer potešiti.******* Toda takšnih je bilo manj. Večinoma so bili zadovoljni z malenkostmi, s pomočjo, z nasvetom. Redki, preredki, so prosili za tisto, kar jim je v resnici prinesel, za znanje,* to ga je precej zagrenilo. Vendar se ni odrekel odgovornosti, ki jo je s tem prevzel.
Nekdo je bil prepričan, da lahko ubeži končni božji sodbi, ker je mislil, da je Oče zunaj sveta, zunaj njegovega Jaza. Če bi bilo temu tako, bi mu bilo lahko prikriti vse, kar je bilo in kar je delal. Kako le je lahko razmišljal tako nespametno? Sanje so bile angelove, podobe so živele v teh sanjah, v njegovih sanjah, angel je bil očividec, stalni opazovalec, ki mu ni moglo nič uiti. Si lahko zamislimo, da bi lahko vse, kar se dogaja v naših sanjah, ušlo naši pozornosti, nam, ki nismo stvarniki?
Torej, nič ne more ubežati stvarniku sanj, ki je njihov pilot, dirigent, režiser in tudi igralec. Zaradi tega jih je angel opomnil: »Karkoli boste rekli, spomnite se, da Bog sliši vsako vašo besedo. Ves čas se zavedajte, da je Bog navzoč povsod in je vsemogoče. Bog vidi, sliši in pozna vse,«** toda vsi mu le niso verjeli.
Le redki so verjeli, da je vse to možno. Če bi mu verjeli, bi podobe iz sanj takoj izginile. Toda sanje so se nadaljevale, nadaljevale pa so se, ker mu podobe iz njih niso verjele in so ohranjale iluzije ter negirale pravo resničnost. Iluzije so same po sebi povzročale velik nemir, še posebej, če so jih izčrpali do konca in so vedno bolj vplivale na mišljenje.
Angel je povedal, da potrebuje mišljenje svoj mir, da bi si lahko prizadevalo za srečo in osvoboditev. »Mir je človekova vrlina in vodi v odrekanje, vdanost in zavedanje o minevanju materialnega.«** Kako obdržati na uzdi lačna usta? Mišljenje je bilo vse bolj polno želja, ki jih ni bilo mogoče uresničiti, ker so bile kot milni mehurčki, ki so počili ob prvem sunku vetra. »Mišljenje so premetavali impulzi, instinkti, strasti in zunanji vplivi ter mnogi dražljaji iz materialnega sveta. Zato je bilo prisiljeno prenašati stalne slabosti, lahko pa bi celo izginilo v prepadne globine, v brezkončnem padcu. Prav je, da vzdržujete duševni mir, kljub trpljenju ali veselju, blaginji in nadlogam, sreči ali nesreči. Ne glede na to, ali vas hvalijo ali grajajo, ločite se od sadov svojega dela in dosezite cilj.«**

******* Ramakrishna

Avtor: Giancarlo Rosati