Dons zvečer so prišli k nam hudički. Pa Miklavž je bil tud z njimi. Tak čist ta pravi. S kapo pa s palco, opa z brado...Še angelčke je pripeljal s sabo. Ampak še preden je stopu do mene, da bi me vprašu, če sem bla kej pridna pa to, so me že pograbli hudički in me nesli vn! (Še dobr da ni snega.) pol so se pa posedli okrog mize in dobili vsak svoj šnopček. Al pa dva....Pa se je razblinil ves un adrenalin, pričakovanje, vse, kar je blo takrat, ko smo bili bolj majhni... Prov bedno.