LittleStar
Ex Member
|
Jaz mislim, da se je v globali treba spomniti KDO SMO. Zdaj, kako daleč to sega?
Z urjenjem možganov ni nič narobe. Bolj bi rekla, da je važna pozornost, da zaupamo naravi, vesoljnemu redu, in verjamemo v to, da se ni potrebno spomnit, če se ne. Ker vse ob svojem času. Edini najvišji trenutek je sedaj. Mi pa ne dojamemo, ker zmeraj želimo nekaj in želja je bistvu tudi ego, ki nam onemogoča se spomniti. Saj vemo, kako je, če nekaj hočemo. Ko dopuščamo, se vedno bolj spominjamo. Ko se ne bojimo. Kar naenkrat se pojavijo prebliski, intuicija, nekaj, ko smo presenečeni, da se nismo nikoli tega spomnili. Ker smo povezani z vsem. Npr. razne regresije, jaz mislim, komu se odpre po naravni poti je ok., drugače pa pravzaprav ne rabimo vedet, ker važno je, kaj in kdo smo sedaj.
Je pa to spet ena ful tema..
Pravzaprav k temu, kar sem napisala dodajam to - v bistvu je to moje razumevanje, ki sem ga nekako pridobila in se ga oklenila ravno zato, ker se ne moram spomnit. Recimo, kako je bilo, ko sem bila čisto majhna oz. zakaj je takšna usoda moja bila, ta karma.., ali je res iz prejšnjega življenja, ali sem nedolžna. To so temne globine in modri pravijo, da ni dobro kopati po njih brez angela. Torej, mislim, da je treba vaditi potrpljenje.
|