Kdo si, vprašanje se glasi?
vprašanje, ki do srca se spusti,
a lahko se zgodi,
da v razumu se ustavi
in takrat
odgovor se glasi
jaz sem, jaz.

Ako do srca bi prišlo,
odgovora ne bi bilo.
Ker odgovoriti se ne da,
na vprašanja kot je ta.

Poglej me,
poglej me v oči,
in videl boš da sem ti.
Videl boš da sem vse
kar želel si od mene

Kolesar: praviš VČASIH, ej da se ne bova midva enkrat fajn pomenla,,,,

Kdo sem? To večno vprašanje, na katerega ni popolnega odgovora... Včasih sem sonce, ki s svojo energijo greje vse okoli sebe, potem sem spet luna in s srebrnim sijom razsvetljujem noč...sem tudi ptica lahnih kril, ki svobodno leti.. dokler pod težo bremen ne omagam - in kdo sem potem?

pozdravljena med nami

najprej tole, da ne bom preveč tipku
o željah:
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=general&action=display&num=993040...

željo smo mi samo po sebi označili za slabo - ona te pač ne more pripeljati na cilj, lahko te (ne)delovanje, ki pa zajema tudi željo ... pa tudi sugeriranje drugih ljudi precej vpliva na tebe, no ja mogoče nate ne, na večino nas pa kr precej, nas boš naučila kako ne.
ok?

Majch, dobrodošla med nami.

Kdo si?
Kdo sem? Jaz človeček, član milijardnih množic tega planeta, pripadnik višje razvite rase, rase ki odloča o obstoju tega planeta? Mogoče posredno s tem tudi kakega drugega. Sem kot kapljica v morju, del oceana, ki živi, rojeva in umira. To sem, nekaj kar v človeških okvirih lahko popišemo z veliko besedami, listi, knjigami...
Toda tisto, kdo sem, bo še vedno odzvanjalo?

Kdo si?

Jao, kako strasno prijazni ste! Res sem vesela...

Najprej o meni... se vedno me kdaj zanese in se malo izgubim, ampak stvari gredo na bolje, odkar sem si ustvarila sebi lastno zivljenjsko filozofijo, nekaksen holisticen, energetski pogled na svet, s katerim si lahko razlozim vse dogodke, vsa svoja custva, kar se ucim na faksu, kdo sem, kam grem, zakaj,...
Da sem lahko karkoli pac hocem, lahko dosezem z neupogljivo vero v visjo silo, energijo... ampak ker sem pac ze tako dalec na svoji poti v sportu in na faksu, vlagam svojo vero raje na ti dve podocji... vem pa princip alkimije, pa da ne bo kdo mislil, da sem ga pobrala iz knjige Alkimist, ampak sem najprej zasnovala svojo filozofijo, sele potem sem vse te knjige, pa umetnike, pa genije razumela v dno duse.
Mislim, da je sebi lastna filozofija cilj, ki ga mora doseci vsak clovek.

Glede vpliva sugestij pa:
Pri sebi sem ugotovila, da se s seboj nikoli nisem pogovarjala v prvi osebi ednine, ampak zmeraj, kot bi govorila neki drugi osebi, vedno:"dej Maja, to pa to se ti dogaja"... se pravi sem bila zato toliko bolj dojemljiva za kakrsnekoli sugestije drugih ljudi... torej treba je imeti le en notranji glas, le ta lahko vpliva na razpolozenje, le ta me lahko spreminja.

Probajte eno foro - trikrat na dan si ponovite naslednje sugestije, najprej potihem pri sebi, potem jih povejte kuzku, rozi, sebi v ogledalu (poglej si globoko v oci), ostalim ljudem pa raje ne, ker jim ne bo nic jasno:
1. Diham, uzivam, sem iskrena, poslusam, se ucim, vprasam ce kaj zelim, sledim svoji sreci in iskrenosti. Ostalo je, tako kot pac je.
2. Negativno vedno obrnem v pozitivno.
3. Vsak dan v vsakem pogledu bolj in bolj napredujem.
4. Prihodnjost ustvarjam v tem trenutku.
.
.
Seznamu lahko poljubno dodajate pozitivne misli, v vsaki slabi situaciji lahko najdete pozitivno misel, samo pazite, kaj si sugerirate... enkrat sem si par dni sugerirala:"Zivim svoje sanje", pa sem dejansko zgubila stik z realnostjo in nisem vec vedela, kaj sanjam in kaj je resnicnost - MEJA MED NOROSTJO, GENIALNOSTJO IN NORMALNOSTJO JE TANKA!!!

Predvsem pa uzivajte vsak trenutek svojega zivljenja, naj ne bo ne vceraj, ne jutri, edina resnicnost je ta trenutek!!!

Caucau!

Kdo sem jaz in kdo si ti? Kdo določil mejo bo? Jaz ali ti?

Meja... Kaj res smotrna je, če jaz vem, da jaz sem jaz in ti veš, da ti si ti?

Živim Življenje, ki edino meni je. Hodim Pot, ki moja je. Zakaj govorila bi: ej, to sem pa jaz!

Itak slej ko prej ti znan bo moj obraz...

***Iskati sebe v množici ljudi nepotrebno je. Khm, khm. Popravek: neumno je! Kdo pa v lupini, ki telo imenuješ jo, živi, če ne ti?***

Every living being longs always to be happy untainted by sorrow; and everyone has the greatest love for himself, which is solely due to the fact that happiness is his real nature. Hence, in order to realize that inherent and untainted happiness, which indeed he daily experiences when the mind is subdued in deep sleep, it is essential that he should know himself. For obtaining such knowledge the enquiry, ‘Who am I?’ in quest of the Self is the means par excellence.

‘Who am I?’ I am not this physical body, nor am I the five organs of sense perception.