Tud jaz sem se že zaljubila v sanjah in včasih v takšnega, ki se drugače sploh ne bi. Ene dvakrat me je bilo prav sram v koga sem se v sanjah zaljubila. Ampak je lepo občutek, ko se zbudiš in pol še čez cel dan si v oblakih, pol te pa mine.
Včasih lahko tud zaljubljenost kontroliram. Ene dva dni sem čist out, pol pa vem, da to ne gre tako in prebolim.
Je pa res, da zaljubjenost in ljubezen spolh ni isto. V svojih maldih letih, sem bila v enega zaljubljena, ful. Tisti občutek, ko ne moreš spat, ne jest,... Pol sem pa enkrat govorila z njim, da pač nisem taprav za njega. Ok, tisto noč, sem bila fertik. A vsete kaj se je zgodilo naslednji dan? Nič. Prebolela sem ga v 1 noči, pa tako sem bila zaljubjena.
Pa še ena zgodba o zaljubljenosti in ljubezni. S fantom, s kater sem sedaj že 9 let, sem začela, ne da bi bila zaljubljena v njega, sploh ga nisem ornik poznala. A da sem začela z njim, je bila najboljša odločitev v mojem življenju, vertejtno določena že naprej, preden smo se rodili (Usoda duš)
Je pa tudi res, da sem jaz izredno razumska. Na vseh področjih mi vlada razum, tako v astrološki karti, pa tudi, ko so mi šlogli iz tarota, mi je sam razum padal. (to vem šele kaka 2 meseca), mogoče zato tudi tako vozim skozi ljubezen.
Pa čim bolj zaljubljen dan, srečno zaljubljena.
Home
Pages: 
