ne želja
namera je tisto pravo
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=general;action=display;num=101790...

Kaj pomeni imeti žeje,če ni volje -prave,da željo uresničiš...???
Kaj pomemeni uresničevanje,če nimaš optimalnih šans da stvar izpelješ jo poženeš v pravo smer..???'

Kaj ti "nucajo" potem želje..???

[color=Blue][/color] Lepa razmišljanja, ni kaj...Vedno si želim nekaj, za kar sem sama prepričana, da se mi bo izpolnilo...Kaj mi pomaga upanje...če pa ni utehe...?? Isto, ali skoraj podobno je z željami. Oživljajo nas iz otopelosti, vrednotijo naše življenje...včasih nas celo zavajajo v skušnjave... ??? Želeti, imeti, dobiti...izpolniti svoj smisel...smisel življenja. Naj ne bo napisano prezvečeno. Kaj pa ljubezen? Ste se kdaj vprašali, če ni ravno ljubezen naša neka velika neizpolnjena želja? Mislim na ono, pravo z veliko začetnico? Smo jo našli? Izpolnila sem nam je...kot želja? Ali pa ne...kaj je bolj boleče, zdihovati in upati, ter si želeti neke neuslišane ljubezni, ali pa dobiti neko manj naporno in enostavnejšo ljubezen...Kako naj nekoga prisilim, da me ime rad? Nemogoče...Mar ni to isto, kot nemogoča želja...trošenje energije v nič...zapravljanje čustev, upanje brez utehe? Kaj mi boste pa na to odpisali? Ste kdaj o tem modrovali? Imeti blazno željo po nekom, ki ga ljubite, on pa zato še ve ne...ali pa ve, pa se ne zmeni? Kaj potem?
Lep dan vsem skupaj...zanimivo vas je brati...
Angel*

[color=Blue][/color] Hvala Gape...tole si pa tako napisal, da sem v dilemi...nc jasn...
No, naj napletem na nekaj podobnega. Sama se nisem nikoli k ničemer silila. Vse je šlo zlepa, ali pa sploh ni šlo. Saj sem srečna v zavesti, da sem ženska. Vedno imam možnost izbire, tako, kot vsi v življenju. Samo...žal se včasih zgodi, da srce govori drugače, pa se lahko še bolj prepričujem v nasprotno. Kaj vem zakaj? Nikoli se ne sprašujem zakaj sem se zaljubila. Sem pač se...in odmisliti željo po nekom, je sicer lahko reči, napisati še lažje, storiti pa težje. Zatreti željo v svoji biti, si stalno ponavljati, da je ni, čeprav si zaljubljen do ušes in še čez...ja bedno. Strasti še nekako zatreš, čeprav ne vem, zakaj bi jih. Človek sebe žal ne more zatajiti, ker potem nisem več to, kar sem...in premišljujem. V čem je point? Se mogoče zaljubljam v napačno osebo, ali pa so moje želje res nekje v oblakih? Težko je tole razumeti, še težje pa si dopovedovati, da so take pobožne želje trošenje energije v neko nulo...In na koncu je vedno tako, da ravno tisto, kar je nemogoče dobiti, človeka podžiga še bolj in bolj...kaj mi pomeni nekaj, kar dobim z lahkoto? Nič...Torej? Želeti si nekaj kot predmet je eno, želeti pa si človeka in njegovih čustev pa drugo...Mar ni zamotano? Mi je bil Harby-jev odgovor še najbolj všeč...se sklada z mojo logiko.
Samo to sem imela namen napisati.
lp
Angel*

[color=Blue][/color]Lepa hvala za odgovor! Zanimivo razmišljanje. Nisem mislila neke posesivne ljubezni, samo take, ki ni uslišana. Mogoče take, ki je v želji do popolnosti vedno obsojena na propad. In naj ljubezen kot najpomembnejša sestavina našega življenja ostane samo kot goreča želja? Naj bo neka nedosegljiva popolnost? No, naj združuje vse. Privlači vse, kar je dobro. S pomočjo ljubezni se bolje zavedamo in smo bolj dovzetni za potebe vsekega človeka. V vsakem človeku vidimo enost, skupnost in neko vsemogočo iskro. Začnemo lahko pri svoji družini, prijateljih in znancih. Ljubimo jih lahko, kljub temu da mislimo, da so ravnali narobej. Lahko smo tam, ko nas potrebujemo. Tako izkazujemo svojo ljubezen. Vedno pravim, da se v besedi ljubezen skriva dobrota. Ljubezen je na tej Zemlji najbližje nebesom. Naj tako rečem, ta božanska, tolažeča in zdravilan moč je temeljni kamen za vse na tej Zemlji. Brez ljubezni nimamo ničesar. Prenehamo obstajati. Tudi brez želja bi ne bili mi sami, enkratni in različni od drugih. Kako naj me nekdo razume, če pa mu pri tem ne opišem mojih želja, hotenj, mojih čustev, mojih upanaj...potem bi bila sama ena med mnogimi enakimi. Tako pa se razlikujemo med seboj, saj vsak doživlja občutke na svosjten način, tako kot ljubezen.
Lep dan!
Angel

[color=Blue][/color] Devi tole si pa lepo napisal!
...mene vedno mami nekaj, kar je težko dobiti, potem si želim še bolj goreče... ???biti dober, si to želeti, pa že pomeni, da si dober.. .
Samo kaj, ko pa se pri ljubezni vse na glavo obrene... ???....želeti si neke popolne ljubezni, nekoga, ki te ne opazi, pa še ne pomeni imeti...Potem pa bad-trpiš, hrepeniš, jokaš, stokaš... ...na koncu pa spoznaš, da uni še vreden ni tvojih želja...Kaj ti pomeni hrepeneje, če pa ni utehe?
lp
Angel

Ne Gape, že ko hodiš tja, si dober. 8)

Drugače pa, ne pozabiti: dobro - slabo - samo dve različni percepciji. Najboljša sem, ko sem, kar sem.