V zadnjih letih se je zavod za zaposlovanje spremenil v hišo čudaških, bebavih in naravnost ponižujočih ritualov, ki nimajo zveze z iskanjem služb

Preseneča me, da na zavodu za zaposlovanje ni več nasilja. Da še nihče ni sprožil izgreda, pretepel kakega uslužbenca ali vsaj prevrnil aparata za kavo.

slikanje pravljičnega sveta, v katerem lahko vsak človek brez začetnega kapitala, brez znanja in brez zvez kjerkoli ustvari delovno mesto in konkurira velikim podjetjem

je brezposelnost nujna za delovanje kapitalizma. To ni napaka, do katere bi prišlo zaradi lenih ali premalo podjetnih delavcev, ampak je ključno orodje lastnikov za uravnavanje plač. Brez bazena obupanih ljudi, ki so pripravljeni isto delo storiti ceneje, šefi v pogajanjih z zaposlenimi preprosto ne bi imeli nobene moči. Brezposelnosti zato nikakor ne smejo odpraviti (kvečjemu jo lahko selijo iz ene države v drugo), njene žrtve pa morajo verjeti, da so za svoje stanje odgovorni sami in da so se dolžni nekako reformirati.