Tole pomoje spada pod splošno razgledanost. A vendar, nas ne učijo v šoli. Ko ima država monopol nad šolstvom, nas seveda ne bojo učili nič kaj takega, kar bi ogrozilo elito.
Tole je povzetek dela ekonomista Hayeka , ki je nekoč bil svetovno znan ekonomist, a danes potisnjen na stran, ker elita ne mara njegovih idej.
Človek si ne bi mislil, ampak so celo predstavili njegov pogled na BBC
pod serijo Masters of Money. Poleg njegovega pogleda, je še predstavljen pogled Keynesa in pa Marxa.
Danes je mainstream ekonomija Keynesanstvo, torej , nekako so obveljali pogledi Keynesa. No ni čudno da je bilo tako veliko kriz v zadih 80 letih, ko pa je mainstream ekonomija zgrešila in napačno razlaga ekonomijo.
http://www.youtube.com/watch?v=0CrvxrhbBoY&list=FLIjuLiLHdFxYtFmWlbTGQRQ&index=1...Video je kar dolg in je precej laičen..
Probal bom opisat bistvo Hayekovega dela malce bolj natančno.
On je gledal ekonomske cikle in je ugotovil, zakaj nastanejo boomi in busti (recimo 2008 smo doživeli bust).
Ugotovil je, da so semena za bust bla posejana že med fazo booma.
Ravno zato, ker je ekonomija doživela pospešeno rast(boom), se more slej k prej vrnit na prvotno realno rast(bust). Problem je torej že v boomu in bust je nujna posledica, za vsakim boomom pride bust.
Kaj povzroči umeten boom?
Vzrokov je več, glavni faktor je pa po njegovem vmešavanje Centralnih bank v ekonomijo z manipulacijo denarja.
Centralne banke imajo 2 orodja. Nastavljanje obrestnih mer in pa printanje denarja. Oba tadva orodja sta povzročitelja umetnega booma, ki se vedno konča z bustom.
Zakaj je to res?
Nastavljanje obrestnih mer centralne banke(skupine birokratov) je isto kot so v komunizmu nastavljali ceno kruha. Namreč obrestna mera je cena denarja. Višja ko je obrestna mera, več nas stane sposoja in obratno.
Kaj se je zgodilo ko so nastavili ceno kruha prenizko?
Hitro ga je zmanjkalo, dobili so ga samo nekateri po principu - kdor prvi pride, prvi melje. In ravno zaradi nizke cene ni noben hotu proizvajat kruha, ker je bilo malo zaslužka in zato je pomanjkanje ostajalo, dokler niso ljude stradali do smrti.
Kaj bi se zgodilo, če bi nastavili ceno kruha predrago?
Ne bi ga pokupili vsega, ostajalo bi ga na zalogi in stran bi ga metali..
Torej kako skupina birokratov vedet kakšna naj bo cena kruha?
odgovor: ne more vedet.
In ugotovil so, da najboljs ve trg, kakšna naj bo cena kruha. Trg ni nič drugega kot upoštevanje mnenje vseh ljudi udeleženih vanj. In danes je cena kruha podvržena trgu glede na povpraševanje in ponudbo, in vsaj tam, kjer imajo prosti trg, imajo dovolj kruha.
Ok če zdej to prenesem na obrestne mere in ceno denarja.
Hayek je reku, da bi moralo obrestno mero določati trg glede na ponudbo in povpraševanje. Kar pomeni: če ljudje veliko šparajo in se kapitalni bazen poveča, je potem obrestna mera zaradi velike ponudbe nizka. In obratno, če noben nič ne špara, je kapitalni bazen majhen in zato je zaradi majhne ponudbe višja cena denarja- višja obrestna mera. Zakaj je to uredu?
Ker kot vidimo, ko zmanjkuje našparanega denarja, je visoka obrestna mera dodatni motivator da ljudi šparajo. Torej če bi mel 10% obrestno mero bi več ljudi se odločilo šparat kot pa zapravit.
Če je pa kapitalni bazen velik, je pa nizka obrestna mera indikator, da je veliko našparanega denarja. In sedaj najbolj važna stvar - potrebujete zvedeti nekaj kar precej ekonomskega:)
Torej ,nižja kot je obrestna mera , večji je indikator, da se splača delat dolgoročne projekte. Seveda če si sposodiš denar za 10 let, obrestna mera zelo vpliva na "profitabilnost" projekta. Nizke obrestne mere so signal za dolgoročne projekte. Recimo , da zeleno luč gradnji tovarne avtov, ki se gradi 10 let in šele po 10 letih začne proizvajat avte.
In kar je še bolj pomembno je to.
Nizke obrestne mere so posledica da ljudje sedaj veliko šparajo, in s tem našparanim denarjem bodo lahko kupili produkte čez 10 let. Če ljudje ne bi šparali, potem ne bodo imeli čez 10 let denar da bodo kupili avte. In seveda , če ljude ne bi šparali, bi bile obrestne mere visoke in projekt tovarne za avte(10 letni) bi dobil RDEČO LUČ - bil bi neprofitabilen.Kot vidite vse klapa perfektno in super. Ekonomija balansira risorse glede na to, kdaj jih ljudje hočejo, sedaj ali čez 10 let. In ta signal se daje preko obrestnih mer.
AMPAK , Obrestne mere ne določa trg, ampak skupina birokratov. A oni vejo kakšna naj bo taprava cena? NE
Zdej v kero smer vedno zgrešijo? Centralne banke skoraj vedno naštimajo obrestno mero
PRENIZKO. S tem dajo lažni signal trgu, da ljudje več šparajo kot v resnici šparajo.
S tem dajo zeleno luč dolgoročnim projektom HKRATI pa ljudje ne šparajo, kar pomeni da vse zapravijo (kdo bo šparal pri NIZKIH obrestnih merah). In to je faza BOOMA. Veliko se konzumira in veliko se vlaga v dolgoročne projekte. Dela se oboje!
Imamo torto in hkrati jo jemo! In to je ta faza, kjer se delajo napake.
Vprašanje je, kdo bo kupil produkte dolgoročnih projektov, če noben ne špara? NOBEN.
In zato se slej ko prej zgodi BUST. Zmanjka kredita!
In potem centralna banka vidi, aha, ljudje si ne morjo privoščit produktov. Dajmo jim še NIŽJO obrestno mero, da si bodo lažje sposodili denar, da bodo kupili stvari, da bo zagnalo ekonomijo.
In to je spet nov cikel težav. In ko si ne morjo več sposodit, začnejo denar printat, da si ljudje kupijo stvari, ki so jih dolgoročni projekti začeli proizvajat.
Kaj so naredili? Poslušali so napačnega ekonomista, Keynesa.
On je pa reku da treba čimveč denarja naprintat in vse ki propadajo rešit. In po teoriji Hayeka, je to spet seme za nove težave v prihodnosti. In potem bo treba SPET printat, in ta cikel se konča z destrukcijo denarja in hiperinflacijo.
Veliko držav je že padl v to past (82 primerov hiperinflacije), k so hotl z finančno injekcijo zagnat gospodarstvo, in vse so se končala zelo klavrno za ljudi.
Kaj bi morali storiti? Kot prvo, če bi pustili trgu da določa oberstno mero bi imeli VELIKO MANJŠA nihanja in BOLJ STABILNO ENAKOMERNO RAST.
Ker smo pa sedaj ŽE v teh težavah je pa Hayekov načrt naslednji: Pusti trgu da se sam zbalansira.
Pustiti recesiji da očisti bolno ekonomijo.
Recesija pomeni likvidacija risorsov, nedokončane projekte treba likvidirat, podjetja ki so naredila preveč napak bi morala bankrotirat.
Recesija je boleča. In zato jo noben noče.
Najbolša analogija je naslednja:
Ekonomija je odvisna od naprintanega denarja, kakor je alkoholik odvisen od alkohola. Zakaj povsod po svetu printajo denar? Zato k so povsod ekonomije odvisne od tega, in takoj k bodo nehal printat, bo pršla recesija.
In zdej recesija je abstinenca alkoholika, kjer se pozdrav odvisnosti, v ekonomskem primeru se ekonomija pozdrav odvisnosti od "zastonj kredita"(naprintanega denarja). Abstinenca zna bit boleča za alkoholika, kot je recesija boleča za ljudi. Ampak ko daš enkrat skos, maš potem temelje za zdravo življenje in prav tako bi ekonomija dobila prave temelje na katerih bi se gradila PRAVA rast.
No, nikjer na svetu niso pustil recesiji da steče. To enostavno pomeni NE SE UMEŠAVAT V PROCES. Na žalost so se povsod umešavali z vsemi možnimi prijemi, največ seveda z novo dozo denarja.
In tako smo ujeti v cikel sfaljene ekonomije. Ne ustvarjamo novih delovnih mest, vsaj ne tapravih. V EU imamo rekordno brezposelnost.
Printanje novih € bo stvar samo še poslabšalo, da ne govorim o kraji vseh, ki imajo v žepu €.
Kaj pa lahko pričakujete vnaprej je pa inflacija. Višje cene , predvsem hrane in energije. Vas čudi,zakaj so cene skoraj rekordne?
No, to še ni nič. Pričakujte da se bo bencin dražil malo pod 10% letno, prav tako hrana.
Hiperinflacijo lahko razumete kot overdose denarja za ekonomijo.
In dle časa k bojo nalival akohol, večji bo maček...
Kaj pomeni recesija za Slovenijo?
Seveda če uporabim Hayekovo teorijo na Slovenijo.
Gradbena podjetja so dobila napačen signal in so zgradila preveč hiš in stanovanj. Ljudje si jih ne morejo privšoščit, saj niso dovolj šparali.
Hayekova Rešitev? Ne rabimo več stanovanj, naj gradbena podjetja bankrotirajo (pri nas se to vleče PREDOLGO).
Stanovanja dati na trg da dosežejo pravo tržno ceno . To bo seveda tam, kjer si jih bodo ljudje lahko privoščili. Verjetno ene lahko pričakujemo padec nepremičnin za 30-50%.
Z dobljenim kapitalom, ki je seveda močno oskubljen, lahko začnemo znova posojati gospodarstvu in s tem se začnejo novi projekti, nova delovna mesta in nova rast.
Napačna rešitev? Dati ljudem velike kredite, da kupijo precenjena stanovanja, zato da banke dobijo svoj denar nazaj.
Kaj lahko če pričakujemo vnaprej?
Dlje časa, ko bo potekalo printanje denarja, večja bo naslednja kriza.
Naslednja kriza , bo bodo popokali novi baloni, bo tista prava kriza in glede na to krizo bo 2008 zgledal kot nedeljski sprehod po parku..
Druga opcija je pa printanje do hiperinflacije. Overdose za ekonomijo..