miha- wrote on 10.10.2012 at 00:06:17:

Saj si si že sam odogovril s prvim stavkom.
Ker verjamejo, da je država nujno zlo in brez nje ne moremo obstajati.
Ljudi zgrabi panika, če omeniš anarhistični sistem. Država nudi varnost, tako kot religija in vera v boga. V obeh primerih narod igra ovco, zato ker v sebi ni sposoben odkriti te moči in vere vase. Da bi v sebi našel moč oziroma boga. Ker tega ne najde v sebi, išče izven sebe. A hkrati postane odvisen od religije oziroma države.
Isti šit, le drugo ime.

Ja, že, že, to je precej delno že res , ... ,  Ampak, vseeno : država Mora Bit, Zaradi zagotavljanja Reda, ... pa čeprav slabega .

Lp + #

Robi wrote on 10.10.2012 at 03:57:38:

Morda se počutijo dolžni iti na volitve , malo je pa kriv tudi ta tekmovalni duh ki je prisoten .

30 je pač maximum, ki je blj domena socializma verjetn
dejansko pa je u produktivnih panogah (gospodarstvu, ti ki ustvarimo dodano vrednost) zaposlenih samo ene 10 do 15% ljudi - ti ustvarijo za vse ostale + za use kar se pokrade
brez najmanjšiga problema

natega neomejena

Saj revscina je bolj stanje duha. Saj kaj ni to danes glavni problem, ljudje si kopicijo bogastvo na racun miljonov drugih, taksen clovek ne more bit drugega kot velik revez znotraj sebe in to na dolgi rok ne zapolni nobeno materijalno bogastvo. Clovestvo je duhovno bolano.

Boštyxz wrote on 15.10.2012 at 13:45:36:


No, jaz bi rekel, da človek, kateri postane reven ali prereven, ne more skrbeti in poskrbeti za svoj duhovni razvoj, saj komaj skrbi za najnujnejše potrebe preživetja in je ves čas na preži le za pridobljenimi in dobljenimi materialnimi darovi, ki jih potrebuje za svoje materialno preživetje. Kako naj se takšen človek posveča duhovnosti, če pa je primoran živeti kakor potepuški pes, in prenašati bes, zbadanje, preganjanje in zaničevanje od premožnejših.

Človek mora živeti dostojno in biti materialno podprt z pridnostjo svojih rok, šele takrat se lahko posveča in predaja duhovnemu razvoju v svoji notranjosti, seveda je predpogoj, da je moder gospodar sebe in svoje družine, sicer tudi tokrat ne more biti govora o kakšni duhovnosti.

Res pa je, če Bog ljudi te zemlje tako bogato obdari z vsakovrstnimi posvetnimi dobrinami, kmalu postanejo objestni in začnjejo preveč skrbeti za svoje telo, in potem njihovo telo kmalu použije dušo, v kateri prebiva Božji duh, tako kakor požrešna prst požre plemenito seme, ki ga obdaja, namesto da bi duša za kalitev Božjega duha za večno življenje dobila pravo mero okrepčila, kakor je to odredil Bog, in zaradi česar je Bog duši navsezadnje telo tudi dal. Kjer pa telo použije svojo dušo, tam se potem namesto plemenitih sadov pojavijo trnje, osat in vsakovrstni škodljivi polevel, s katerega potem resnično ne moremo obirati grozdja in fig.

Takšen človek je potem duhovno toliko kot mrtev! Nič več ne ve kaj je duhovno. Taji vse duhovno in vse zmaterializira. Razen grobe materije ni za takšnega človeka ničesar več; trebuh in njegova nadvse čutna koža sta mu edini božanstvi, in njima je noč in dan pripravljen darovati vsakršno daritev. Za takšne ljudi potem Boga ni več, in če postanejo nazadnje takšni ljudje, in to se žal prepogosto dogaja, celo duhovniki in Božji služabniki, tedaj pač ni treba veliko spraševati in reči: "Zakaj so - zgolj služabniki mesa, za katere duša, duh, Bog in Njegova nebesa pravzaprav niso nič drugega kot zastarele, poetično fantastične igre - sploh postali duhovniki in Božji služabniki? Poglejmo samo njihove velike trebuhe, in že imamo najpopolnejši odgovor živo pred seboj!

Takšnim delikcem Božje besede je potem seveda vseeno, ali občestva, ki so jim zaupana, nasitijo s kruhom iz nebes ali z nesnago iz najogabnejših mlakuž; le da so za to dobro plačani! Prav zato se ne smemo preveč čuditi, če o cerkvi neredko slišimo stvari, ob katerih od groze skoraj otrpnemo.

Pa lep pozdrav.

Zanimivo kako različne poglede imamo , jaz tukaj naprimer ne vidim kaj prav posebno lepega . Vidim samo mnenje o revežih ki je osebno od pisca in je po vrhu nerealno.
Nasploh je pa brezveze preračunavat kdaj je možno biti bolj duhovno bogat , ko si reven ko imaš za dostojno življenje ali ko si bogat . To pomeni samo eno , da ti je duhovnost tuja. Poduhovljeno življenje lahko živi prav vsak ali pa nihče.