Joj, kako si prijazen in si to lepo povedal!
Najlepša ti hvala za voščilo!!

Ja, imaš zelo prav…naučiti se moram živeti samozavestno, ker v večini primerov mi ni lahko. Včasih se ustavim, premislim in želim, da bi bila kot oni, moji kolegi/ce,..robustna, neustrašna, dvolična, … mislim, da bi lažje preživela in šla naprej…včasih se mi zdi, da nisem iz tega sveta, …da sem tu kot poskusni zajček, s katerega čustvi, idejami, besedami se igrajo.
V sebi pa trpim, ko me na koncu izdajo…in ta vzorec se vleče že kar nekaj časa, zato sem se naučila ljubiti sebe v tem smislu, da se ne družim z ljudmi, za katere čutim, da me želijo izkoristiti…
včasih si mislim, pa zakaj me je bog sem poslal, če moje fizično telo ni v skladu s tem, kamor duša teži…nekaj je na tem…lahko bi bila model, jaz pa zase nisem čutila, da je to prava pot…
ampak žal je tako,…da če ne greš naprej, obstaneš…ko praviš uživaj…a zame ta seksualizem ,ki se dobro prodaja nima vrednosti in pusti uničenje same sebe…torej ne uživam v materialnem…lahko pa sem sama s seboj, mislimi,..a žal redkokdo to razume, obenem te tako življenje na nek način izolira…in zato se mi tudi zdi, da se prijatelji niso spomnili name…samo razmišljam...