V ekonomiji je bolj ali manj vse statično (stroški dela, materiala, logistike, markentinga, finaciranja ...) razen pričakovane donosnosti na kapital (čistega dobiča - profita), ki je gibalo  vsega skupaj in bi kapitalizem izgubil svoj motor, če bi se ga določalo statično (npr. fiksno glede na stroške in kapital). Tudi v t.i. neprofitnih javnih dejavnostih, ki se financirajo iz javnih sredstev in po zakonsko določenih cenah (npr. komunala) ali so cehovsko  omejene s fiksno provizijo v % (npr. agencije za posredovanje del, nepremičnin...), se prostor za dobiček vedno najde na račun 'racioanalizacije', 'optimalizacije' stroškov in računovodske 'gimnistike', tako da jest možnost obstoja statično določljivega  profita ne verjamem: profit mora ohranjat vsaj iluzijo  potencialne neomejnosti ali pa izgubi svojo skrivnostnost, ki magično  privlači,  tako kot bi svoj čarobni  naboj izgubile vse religije, če bi jim statično omejili  njihov odrešenjski potencial na njihov realni domet...