Daj no, El Poenta, saj tak resno jemlješ mene ko se niti ne poznava!
Kako pa naj na tvoj predzadnji post odgovorim? Z vsemi topovi, cmeravo ali pa s kančkom parodije. Kakšno izbiro sploh imam tu? Hm, morda bi bilo bolje, da ostanem kar tiho. Ali se potem lahko kar prek misli sporazumema, ali pa še bolje širiva ljubezen, bodiva duši. Ja to bi bilo najbolje!
Ma tukaj se lahko le trudimo, da smo v teh resnih cajtih za kakšen hec. Humorost je zdravilo za resnobnost. Bodimo bolj in bolj sproščeni. To je zelo dober koncept!
O razsvetljenju pa predlagata - manj pametovanja, ponižnost do tal (vama!?). Hja sem poskusil pri Alojzu, pa se ni izšlo. Debata v formih mi ni samo priliznjeno pisanje na druge poste, je tudi boj za nek bolj ali manj jasen namen. Čim smo v mnenjih složni, tema počasi začne ugašati, postane manj zanimivo. Sicer s tem kot duša ne bi hotel imet opravka, ampak je to zato, ker imamo vsi "neutolažljiv" razum. Zato ne tarnat, da kritiziram in sem preveč oseben. Kar je na ravni uma, ne imejmo za sveto in popolno mnenje. Ljudje pozabljamo, da ni popolnih mnenj o Bogu, človeku, svetu, ...
So pa pri tebi, Alojz, neki izrazi, ki jih ne vidim kot orodje za razsvetljenje - omenjaš vesolje, EM silo (ni Sveti Duh!), zgolj ciklično pogojeno dogajanje, ... še kaj! To je zame zadušljivo in, oprosti izrazu, simbolizirajo zapor na Zemlji. Te besede imajo nek omejen domet, zame niso del večnosti. Kteri izrazi so, zame, del večnosti - Božje kraljestvo (dom duše!), Beseda oz. Logos (izvirna moč Boga!), neomejenost in dostopnost do sreče v sebi kadarkoli, kjerkoli. Dokler se tu razhajava, pač ne bo složnosti. Glej, Beseda je izvorna, najčistejša moč in njej je komplementarna em sila, sila materije. Delujeta lahko ena v drugi. Da lahko strukture materije delujejo je v njih tudi del tega Duha, Besede. Toda to je delovanje izvorne Božje moči na najnižji ravni. Materija, delci snovi so ujeli Besedo in zdajle sobiva skupaj vse do konca sveta, ko se vsa materija razblini skozi galaktično črno luknjo. Toda moč Besede je še najbolj živa in dejavna ravno v človeški duši. Prav gotovo je ustvarjalna moč Boga, to je Božanska Mati, ustvarila subtilne moči, ki urejajo, vzdržujejo in na koncu uničijo. Slišail sem še mnoge druge stvari, ki zadevajo to kozmično dogajanje, vendar o tem običajno ne govorimo radi. Ne bi radi bili "preveč" domišljavi. Brez praktičnih izkušenj še ena lepa zgodba.
Na poti do osvoboditve duše lahko najdemo srečo najprej v sebi, svoj pristan miru. Če se zmorem naučiti jezika ljubezni na ovseh ravneh - fizično, energijsko, mentalno. Pol še ostane, da umirimo telo in um, pa potem poslušajmo jezik Ljubezni skozi dušo. Kdor resnično meditira na izvorno moč Besede, lahko sliši ta jezik skozi dušo. To zanj postane notranji nektar in v tem počasi vse bolj uživa. Ostali nektarji - hrana, seks, razna čutna zadovoljstva vse bolj izgubijo svoj čar. Tako je Jezus svojim učencem pravil, da postajajo čisti s poslušanjem (B)besede, ki jim je predal. Oprostite, ampak Beseda ni miselni koncept, nauk, to je moč, ki prežema vse živo, nekaj kar prihaja iz neskončnosti v to končnost, da bi se povrnila nazaj. Je silna harmonija, ima zven Ljubezni, nima omejitve v hitrosti, praktično deluje trenutno in ustvarjalna. Skratka najpozitivnejša Sila tega Stvarstva. V obleko Besede se odene ta Sveti Duh in deluje v tem svetu na en posebni način skozi samospoznanega človeka, tega imamo lahko za Vodnika v duhovnem razvoju in za Učitelja. Toda pravo vodstvo in učenje se odvija skozi proces čiščenja uma, krepitve duše s poslušanjem Besede. Enostavno je! Kljub temu pa običajno ljudi to ne privlači, ker da duhovna pot ni zanimiva, se z njo ne da preživeti, treba je samo delati, pa da ni ga čez čutni užitek, se radi jezijo in opravljajo, .... K tem ljudem "občutljiv" Sveti Duh najbrž ne bo pristopil. Morda, verjetno pa ne!
Kaj pa vem!
Ne morem izpričati cele slike v stanju vsaj delnega razsvetljenja, to se mora le doživeti. Zame je to bilo kot nebeško darilo, razodetje ponotranjenega sveta. Presega vse to, kar vidimo in slišimo s čutili. Pol sem izvedel iz nekih pisnih virov, da se je to mnogim dogajalo. V jogi so to običajna stanja, res pa redki dosežejo trajno razsvetljenje. Mistična modrost vzhoda ima na takšna stanja kar lepe odgovore, vendar ni ga čez lastno izkušnjo. Tako je pač! Če bolje razmislim, je to le notranji, duhovni zaklad vsakega, ki si je upal podati na negotovo pot skozi meglo in temo lastne podzavesti tudi v prejšnjem življenju. Med nami rečeno, nismo si sovražniki. Če se lahko imamo za duše, pol si ne moremo biti sovražni, lahko se podpiramo v duhovnem razvoju in se spoštujemo.
Toliko za zdaj, nisem več vajen dolgega pisanja.
Home
Pages: 
(Read 142521 times)
