Devi wrote on 22.01.2010 at 15:18:39:M.L. wrote on 18.01.2010 at 22:31:59:Sama ljubezen brez vseh teh lastnosti je zelo šibka in ranljiva, kajti ljubezen sama po sebi, privlači vse na sebe, tudi tisto, kar jo lahko uniči. Potem to ni prava ljubezen, kajti če je ljubezen nepremagljiva mora nujno vsebovati še kakšno lastnost, ki jo krepi in ščiti pred pogubo.
jes se še kar malo ciklam okrog tegale tvojega razmišljanja.
nekak sem zdi, da tukej ti v bistvu opisuješ kako se ljubezen gradi, potem ko se ta že pojavi, oz. kaj si sploh dovolit imet za ljubezen.
a se mogoče motim?
ker če se, pol v bistvu niti mal ne razumem tvojega dojemanja ljubezni.
Prava ljubezen mora nujno vsebovati te lastnosti, ki sem jih že naštel, sicer to ni prava ljubezen. Prava ljubezen je v bistvu večno življenje, ne prava ljubezen pa smrt. Ljubezen, ki ni obstojna je enaka smrti, le ljubezen, ki je sposobna ohranjat in razmnoževat naprej ljubezen je edino prava ljubezen. Da je pa tega sposobna pa mora nujno vsebovati vse te že prej omenjene lastnosti.
Če, se lotimo vzgoje otroka z ne pravo ljubeznijo, bomo naredili veliko nepopravljivo škodo svojemu otroku. Ta ne prava ljubezen, ki smo jo vložili v vzgojo otroka, ne bo obrodila sadov, ampak še bolj oddaljila vzgajanega od ljubezni. Tako se je vložena ljubezen pogubila v propad ali lahko rečemu tudi v smrt, zato ker ni bila prisotna lastnost modrosti. Tako vzgojeni bo tudi zelo težko kdaj spoznal ljubezen in tako rekoč živi tozemeljsko življenje v duhovni smrti.
Ljubezen je duhovne narave in nima nič skupnega z materialnim svetom, je večna in brezčasna. Zato jo tako težko opišemo z zemeljsko materialnimi besedami. Um je ne more dojeti, ker je materialen in ujet v prostor in čas. Čuti in spozna jo lahko samo srce, ki je edini prostor v človeku, kjer lahko prebivata življenje in duhovno večna ljubezen. V človeškem srcu se večnost združuje z prostorm in obratno. Ker pa je večnost ali neskončnost prisotna v človeškem srcu, pa lahko človek z njim spozna ljubezen.
Ljubezen lahko opišemo zgolj samo z prispodobami, zato je napisano treba predvsem razumeti duhovno. V materialnem svetu pa moramo ljubezen razumeti z dobrimi dejanji do bližnjega in sebe. Dobro dejanje pa ni, če nekomu delamo levjo uslugo, vedno moramo modro misliti, da bo narejeno dobro delo obrodilo sadove in ne slabe posledice. Zato tisti, ki brez glavo dela dobra dela ( samo misli, da dela dobro ), propade skupaj z tistim, ki ta dela sprejema.In tako neprava ljubezen širi okrog sebe smrt.
Prava ljubezen pa v svoji okolici vse oživlja in česar se dotakne živi in daje življenje naprej ter ohranja neskončnost.
No pa lep pozdrav.
To si res dobro napisal , povedal . Hvala ti za ta opomin, poduk .
Z Blagoslovom Božjim naprej .