Mr.Smith wrote on 14.06.2011 at 23:48:09:

pa ja ne misliš, da imam tako dolge nohte kot imajo ženske, a ti pa mogoče nimaš niti enega nohta ali pa si jih vse prigrizel do roba, ej saj se samo hecam...  

ik.kanu.na wrote on 15.06.2011 at 18:38:56:


ne vem kaj bi ti sploh luščil? še vsa semena k sm jih vidla so bla z lupino, in ta je užitna.

SEM – Si
STRANKA ENAKIH MOŽNOSTI SLOVENIJE
________________________________________________________________
Dunajska 184a 1000 Ljubljana info@sem-si.si  www.sem-si.si


Ministrstvo za gospodarstvo
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Ministrstvo za zdravje
Ministrstvo za notranje zadeve

Ljubljana, 27.6.2011

Zadeva: Javna pobuda za dekriminalizacijo konoplje kot nove razvojne priložnosti za Slovenijo

Spoštovani!
V stranki SEM- Si smo prepričani, da je dekriminalizacija konoplje pomembna razvojna priložnost za slovensko gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, zato vas prosimo, da našo pobudo resno obravnavate. Želimo si tudi, da bi se na to temo odprla širša javna razprava o raznovrstnosti priložnosti, ki jo ta kultura lahko nudi v našem prostoru.

Kaj lahko pomeni konoplja?
http://www.headshop.si/novice/20/konoplja-je-zakon
Proizvodnjo, ki nadomesti potrebo po fosilnih gorivih, ki ne bi onesnaževalo zemlje. Uporablja se v zdravstvene namene, za konopljino olje, v kozmetični industriji, tekstilni industriji, je dober izolacijski in gradbeni material, v prehranske namene, v avtomobilski industriji. Vse to je lahko priložnost  za gospodarski in kmetijski razvoj ter nenazadnje turistična vzpodbuda.

Konoplja je pomembna za prehod na bio predelavo v zgodbi za prestrukturiranje kmetijstva. Vzpodbuja gospodarski razvoj, s tem pa poskrbi za dvig konkurenčnosti kmetijstva. Za njeno pridelavo in predelavo bodo ustvarjena nova delovna mesta v različnih panogah. Pridelava in predelava konoplje lahko nudi nove priložnosti, ocenjujemo, da lahko predstavlja cca. 5000 novih delovnih mest. Ob vsem tem pa bo vzpodbudila proizvodnjo in potrošnjo ter dvignila ekološko zavest. Na EU trgu je povpraševanje po konoplji vse večje. Konoplja nam lahko predstavlja t.i. zelene energije. Pomeni optimalno rastlino, ki nam lahko pomaga pri posledicah naftne in energetske krize. Lahko nam utrdi lokalno, materialno in finančno samostojnost. Je lahko dobra paša za čebele in insekte med cvetenjem. Iz konoplje je danes moč proizvesti več kot 50.000 različnih produktov. Pomembna je za kmetijsko kolobarjenje, ker uničuje plevel. S koreninskim sistemom izboljša sestavo tal ter zemljo razrahlja. Njeni ostanki so odlično organsko gnojilo; zato nudi stabilen prihodek in priložnost oblikovanja prodajne verige.

Tako je danes zanesljivo ugotovljeno, da konoplja zdravi ravno konvencionalno neozdravljive bolezni, kot so to rak, tumor, tromboza, Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen, se pravi bolezni, povezane z degeneracijo in staranjem celic, zdravi pa tudi depresijo in migreno, lajša bolečine ob porodih, pri levkemiji itd.

Predvideni bio izdelki iz konoplje so: papir, tekstil, čistila, olja, kozmetika, parfumerija, farmacija, zdravilstvo, hrana za ljudi in živali, gradbeni material, tkanine, bio masa, energija, goriva, maziva, polimeri, plastika, tesnila, barve, avtomobilski deli, elektrika, pohištvo, karton, vrvi.

2. junija letos pa je 19 članska komisija, ki jo med drugimi sestavljajo bivši generalni sekretar ZN Kofi Anan, bivši predsednik Mehike Ernesto Zedillo, bivši predsednik Brazilije Fernando Henrique, bivši predsednik Kolumbije Cesar Gaviria, bivši zunanji minister EU Javier Solana, bivši zunanji minister ZDA George Schultz, sedanji grški premier Papandreu in drugi, pozvala h zaključku "vojne proti drogam", saj je ugotovila, da je bila ta vojna popolnoma zgrešena. Poziv svetovnih vplivnih mož letošnjega junija jasno nakazuje smer smiselnega pristopa do vprašanj, povezanih z uporabo konoplje v prihodnosti. Končno se je nekaj premaknilo v pravo smer na najvišjem svetovnem političnem nivoju, vendar preprek do de-kriminalizacije še ni konec. Konoplja predstavlja namreč smrtnega sovražnika petrokemični, papirni in bombažni industriji, saj je proizvodnja umetnih mas, goriva za motorje na notranje izgorevanje, izdelava papirja in tkanin iz konoplje neprimerno cenejša, bolj ekološka in bolj učinkovita, kot proizvodnja njihove industrije. Dekriminalizacija konoplje bi status velikega števila dragih sintetičnih tablet z mnogimi nezaželeni stranskimi učinki in posledicami čez noč spremenila iz dragih "zdravil" v ničvredne "odpadne kemikalije". http://www.delo.si/novice/svet/komisija-vojna-proti-drogam-propadla.html

Projekcija posledic prave dekriminalizacije
1-Črn trg za konopljo bi izginil, saj se zaradi nizke cene tveganje kazni za nezakonitosti enostavno ne bi izplačalo.
2-Večji gojitelji konoplje, ki bi jo prodajali v medicinske namene, bi lahko to storili prek lekarn, ki testirajo vsebnost in kakovost konoplje. Odpre se možnost izvoza kvalitetne konoplje.
3-Današnji uživalci končno niso več stigmatizirani in finančno obremenjeni, saj si lahko konopljo gojijo sami doma ali jo relativno poceni kupijo v lekarnah.
4-Zdravniki lahko namesto precejšnjega števila sintetičnih zdravil po želji pacienta predpišejo konopljo, kar je ceneje za državo in bolj zdravo za zdravljence.
5-Sprosti se policija in se lažje koncentrira na resno delo
6-Sprostijo se kazenski in prekrškovni oddelki na sodiščih in pridobijo čas za resno delo.
7-Pridelovalcem industrijske konoplje se umaknejo administrativne prepreke in zmanjšajo stroški, saj je njihova kultura izenačena z drugimi industrijskimi rastlinami.
8-Smiselno se testira manjši del konoplje (tista, ki je namenjena prodaji v lekarnah), če zadostuje za kvalifikacijo za prodajo, in ne, tako kot je to danes, vsa konoplja, se pravi predvsem industrijska, če slučajno ne presega kvalifikacij. Stroški za testiranje se maksimalno zreducirajo.
9-Odprejo se možnosti za pridobivanje ekološkega goriva za motorje na notranje izgorevanje, kar pomeni manj onesnaževanja zraka in manjšo odvisnost od naftnega trga.
10-Odprejo se možnosti za pridelavo ekološko pridobljene hrane iz semen konoplje ki ima še višjo vsebnost beljakovin kot soja in je torej z beljakovinami najbolj bogata hrana.
11-Odprejo se možnosti za pridobivanje ekološko pridobljene in hranilno močne krme iz semen konoplje, kar pomeni večjo neodvisnost in boljše zdravstvene okoliščine živinoreje.
12-Odprejo se možnosti za pridelavo ekoloških zidakov, ki v maso meša stebla konoplje, kar prispeva k trdnosti zidakov, viša faktor toplotne izolacije, zmanjša njihovo težo in tako samo ceno materiala kot tudi ceno prevoza zaradi manjše porabe goriva.
13-Odprejo se možnosti za ekološko pridelavo tkanin in vrvi iz konopljenih vlaken, kar pomeni tako manjšo odvisnost od uvoza blaga, kot možnost njegovega izvoza.
14-Odprejo se možnosti za ekološko pridelavo papirja, kar omogoča varovanje dreves in gozdov, ter zmanjšanje obremenjevanja okolja zaradi strojno in kemično manj zahtevne obdelave.
15-Odprejo se možnosti za ekološko pridelavo bio razgradljivih umetnih mas, kar pomeni, da bi lahko plastične predmete, ki so sedaj izdelani iz naftnih derivatov in jim je za predelavo treba dodati toksične ftalate (po poteku svoje uporabnosti pa ostanejo breme za okolje, saj njihova razgradnja traja več sto let), lahko izdelovali iz konopljene mase, ki je hkrati močnejša in bolj vzdržljiva, kot plastika, obenem pa se razgradi po naravni poti in okolja sploh ne obremenjuje.
16-Občutno se zmanjša poraba pesticidov, fungicidov, herbicidov in umetnih gnojil, katerih konoplja ne potrebuje za rast, kar bo imelo za posledico bolj zdravo okolje in manj groženj za čebele, ptiče itd
17-Na površinah, posajenih s konopljo, se bo zemlja razstrupila, saj konoplja močno srka škodljive kemikalije iz zemlje in jih razgradi na neškodljive elemente
18-Znaten korak v smeri zmanjšanja onesnaževanja okolja. Treba je namreč vedeti, da so panoge, ki jih konoplja zamenja, danes med največjimi onesnaževalci. Z uporabo konoplje se vsi ti veliki industrijski ekološki minusi z enim udarcem spremenijo v velike ekološke pluse.
19-S široko zastavljenimi pravicami do gojenja in prometa s konopljo zagotovimo prostor za enake pravice tudi do gojenja manj razvpitih zelišč in rastlin in s tem zavremo požrešnost multinacionalnih korporacij, ki hlepijo po absolutnem monopolu nad vsemi zelišči in zdravili ter po popolnem nadzoru nad prebivalstvom. Na ta način sami nadzorujemo naše največje bogastvo in omogočimo ohranitev naše dediščine, ki smo jo prejeli od prednikov in jo prenašamo na naše potomce, namreč naše naravno okolje z vsemi svojimi divjimi in kulturnimi rastlinami ter živalmi.
20-Nenazadnje naj omenimo, da prava dekriminalizacija pomeni končno uveljavitev človeških pravic do svobode vere vsem tistim, ki konopljo po prastarih izročilih uživajo iz duhovnih potreb, pa zaradi prepovedi konoplje te svoje potrebe niso smeli niti izraziti.

Pri zagovarjanju legalizacije konoplje pa moramo biti previdni, da pri tem ne ustvarimo monopole npr. Monsanto z omejitvijo samega gojenja in visokimi obdavčitvami prodaje. Obstaja tudi velika verjetnost, da to podjetje ne bi bilo zadovoljno zgolj z izžemanjem uživalcev konoplje, ampak da bi tudi manipuliralo z genetskim zapisom konoplje. Nevarnosti monopola nad gojenjem in prodajo konoplje so torej izguba nadzora nad biokemično ter genetsko sestavo monopolizirane konoplje, izguba kontrole nad ceno konoplje, odtok denarja k monopolistom v tujini in izguba semenske raznolikosti, kar bi vse šlo na škodo današnjih in prihodnjih generacij Slovenije ter našega naravnega bogastva. Konopljo lahko goji tudi vsak posameznik, drugače bo zopet proizvodnja in prodaja te rastline prišla v roke velikim korporacijam, ki bodo zavohale profit. Končanje prohibicije je povezano predvsem z ugotovitvami, da je uživanje drog način življenja, ki je še posebej pri konoplji popolnoma zdravstveno in družbeno neškodljiv in zatorej tudi odraz osebne svobode, osebna svoboda pa ne sme postati zgolj stvar denarja.

Lep pozdrav,
predsednica
Elena Pečarič

V vednost:
Vlada RS
mediji