Hmmmm ... morda bova hitreje prišla do odgovora, če bi ti povedal kaj bi pravzprav rad hladil (hišo, rastlinjak ......, atmosfero
)
Glede na tvoje zanimanje predpostavljam, da bi to rad počel za čim manjši denar oz. zastonj, drži? (tega še nisem pogruntal, vem pa za par dobrih idej
)
Zakaj hidroponika ni dobra? Hmmm ... ne vem kako bi na kratko in izčrpno odgovoril na tole, bom pa poskusil.
Hidroponika na eni strani temelji na Liebigovem zakonu minimuma (poglej si tole
http://sl.wikipedia.org/wiki/Justus_von_Liebig#Liebigov_.C4.8Deber.2C_ki_ponazar... ; najbrž pa se še iz osnovne šole spomniš slike čebra z različno dolgimi dogami, ki drži samo toliko vode, kot je dol/visoka najnižja doga) in na drugi strani pa dejstvu, da rastlina lahko (celo zelo) dobro uspeva v raztopini hranil, kjer potrebujesamo oporo za korenine oz. substrat, ki jim omogoča po eni strani dihanje in drugi stalni dotok hranilne raztopine. Kot si že ugotovil je zato nalogo idealna kamena volna ali pa šota.
Tako pravi "stroka". Dejstva pa govorijo malček drugače. Hrana pridelana na tak način sicer izgleda oh in sploh super, je pa praktično brez okusa, da o hranilni vrednosti ne govorimo. Pa ne govorim o vsebnosti beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov (ta je v okvirih norm). Govorim o hranilni vrednosti hrane, ki zraste na živih tleh, obsijani s soncem in dozoreli v času, ki je za to najprimernejši (ne pradižnik sredi zime).
Ker obstaja še eno strokovno potrjeno dejstvo, ki ga hidroponika rahlo zanemarja. Koreninski sistem navadno jemljemo samo kot črpalko za hranilne ione (dušik, kallij, kalcij, cink, vodo .... , da ne naštevam vsega). In to v svojem bistvu tudi je. Ampak korenine so sposobne sprejeti in prevesti v rastlino tudi kompleksne molekule kot so sladkorji in celo beljakovine. Torej rastlina, ki raste na zemlji pregnojeni z organsko maso, na kateri živi za cel planet živih bitij, vključno (ali pa predvsem ) z bakterijami in gljivami, ki to maso predelujejo in katerih odpadne snovi potem rastlina popapa rastlina) je veliko bolj zdrava, okusna in prinaša veliko več dobrobiti za človeka kot rastlina vzgojena na hidrponiki.
Seveda obstaja še ena malo manj otipljiva razlaga za tako razliko in ta je, da se človek ne hrani samo z OH ali beljakovinami ali ...(no, vsaj ne samo), ampak tudi z esencami, ki jih rastlina lahko pridobi samo od sonca in planetov, ki na njo vplivajo med rastjo in predvsem dozorevanjem (glej biodinamiko in Rudolfa Steinerja).
Pa še ena primerjava, ki sicer ni neposredno povezana z hidroponiko, ti pa da relativno dobro predstavo o čem govorim: vzami recimo eno štruco navadnega belega kruha in eno štruco (hlebček ali kakorkoli hočeš temu reči) rženega, po možnosti spečenega doma, za nas pa bo dovolj tudi kupljen (ampak mora biti pravi ržen iz največ 30 - 40 % pšenične moke). Zvagaj oba, potem pa primerjaj koliko enega ali drugega kruha poješ preden si sit. Mislim, da boš presenečen.
Pri tem je treba vedeti, da je pšenica žito, ki je "našponano" do skrajnih proizvodnih možnostih, rž pa je še vedno zelo podobna tisti izpred sto in več let. Pšenica potrebuje intenzivno nego, rž pa praktično samo poseješ (pa še to ne sme biti preveč rodovitna zemlja, ker drugače poleže) in potem požanješ. Gre za razliko v intenzivnosti pridelave, ki lepo nakazuje tudi razliko v pridelavi na hidroponiki in klasični pridelavi.
Zakaj se na hidroponiki pridelujejo samo vrtnine in še to večinoma plodovke (solate so bolj ko ne izjema)?
Je pa res, da je hidroponika relativno dobra rešitev za pridelavo hrane v časih, ko hrane ne bo v trgovinah. Ampak, kje boš dobil hranilne raztopine in kje elektriko (dobro, zanemarimo množnost, da jo proizvajaš sam) za osvetlitev in gretje/hlajenje? Poleg tega je to možnost kratkega veka, ker če se boš s tako hrano hranil, boš prej ali kasnej zbolel (jaz bi stavil na prej
)