Slovenščina, narečja in sanskrt
Na medmrežju skoraj ni primerjav med Sanskrtom in Slovenščino (našimi narečji).
Na starost Slovenščine kaže tudi velika podobnost Sanskrta s Slovenščino. Še kako desetletje nazaj so izvor sanskrtskega jezika (star indijski jezik) iskali v Litvanščini. Toda ko so nekateri domoljubni Slovenci (Jožef Škulj, Kanada) opozorili, da je Slovenščina mnogo bolj sorodna Sanskrtu kot Litvanščina, so bili osupli, saj Slovenščine, kot primerjalnega jezika sploh nihče ni preučeval. Sanskrt se je skozi stoletja dokaj spreminjal, verjetno zaradi tega, ker se je s časoma pomešal s staroselskimi besedami indijskega podkontinenta. Zanimivo pa je, da starejši ko je Sanskrt, večja je njegova sorodnost s Slovenščino. Novejše študije ugotavljajo, da se je Sanskrt, od takrat glavnega Evropskega jezika, Slovenščine, ločil pred najmanj 8.000 leti. Genske študije pa so pokazale še, da se genska slika v srednji Evropi, v zadnjih 20.000 letih, praktično ni spremenila, saj je v vsem tem dolgem času novih genov le 7 %.
So tudi dvomi, vendar je vsem genetskim raziskavam skupno dejstvo, da je večinsko današnje prebivalstvo na evropskih tleh avtohtono, in da v zgodovinskem obdobju ni prišlo do večjih preseljevanj po padcu Rimskega cesarstva.
Genetske raziskave in njihov pomen za preučevanje Venetov
Raziskave genetskih skupin na Y-kromosomu, ki ga dedujemo po moški strani, in mtDNA, ki jo dedujemo po ženski strani, dokazujejo naslednje:
– Velika večina (85%) genetskih skupin pri Slovencih je stara več kot 20 000 let. To dokazuje, da so Slovenci genetsko star narod.
– Na področju jugovzhodnih Alp je bilo eno od zatočišč med ledeno dobo. Tukaj naj bi nastala genetska mutacija M170, ki se je potem razširila in prišla med Baske in v Indijo.
– Evropa je bila poseljena v petih migracijah, začenši pred 40 000 leti do danes. V zadnjih tri tisoč letih, to je od bronaste dobe do danes, so ljudje prinesli v Alpe samo 7% novih genov. To je tudi dokaz, da ni bilo kakšnega večjega preseljevanja ljudstev v 6. stoletju okrog Alp.
– Slovencem so genetsko zelo blizu Skandinavci, kakor tudi Čehi, Slovaki in Ukrajinci.
– Sorodnost s Skandinavci se ujema z zgodovinskim izvorom Vandalov.
Zgodovinske, jezikovne, topografske in genetske raziskave kažejo, da so bili Veneti predniki Slovencev.
Pot Venetov iz Male Azije v Indijo na osnovi najdb arh. Pere Bosch - gimpera. Sporedno s širjenjem Kulture žarnih grobišč (nosilici Veneti) se je širil tudi slovenetski jezik ob reki Donavi v Bližnjo Azijo in Indijo, kjer je nastal sanskrtski jezik. Sanskrtski jezik ima presenetljivo sorodnost s slovenskim, kar je razvidno v knjigi VEDA, "najstarejši" knjigi sveta; beseda veda ima isti pomen v slovenščini kot v sanskrtskem jeziku. Še po dveh poteh so se premikali ljudje Žarne kulture ter s tem širili svojo kulturo in jezik. Ena je vodila vzdolž Atlantske obale od Baltika do Armorike, kjer so ali so še pred nedavnim bili sledovi slovenetskega jezika (Bretanija). Najbolj važna pa je bila Jantarska pot, ki je povezovala Baltik z Adriatikom.
DVOJINA (dual) JE ZNAČILNA ZA SANSKRT IN SLOVENŠČINO (NAŠA NAREČJA).
»Hej, pridita!« (»Ahó, ágačhatám!«),
gledava dva ptiča (dvau khagau pašjávaha),
pokličeva prijateljici (sakhyau áhvajavaha)
Slovenščina ima šest sklonov v treh številih in treh osebah – tako kot sanskrt (sanskrt pozna en sklon več, ablativ), tudi glagoli se spregajo v vseh omenjenih oblikah. Torej ni čudno, da je za tujce učenje sanskrta tako naporno, kot učenje Slovenščine - to čuti vsak učenec na maturi.
Dokazi:
Spreganje glagola biti v obeh jezikih;
sem (asmi), si (assi), je (asti), sva (svaha), sta (sthaha), sta (staha), smo (smaha), ste (stha), so (santi). Podobnosti med glagoli: vid (videti, vedeti), dá (dati), dživ (živeti), džnja (znati), sthá (stati), pib (piti), praš (vprašati), pat (padati) ... in za konec še nekatere nenavadno podobne besede: veda (veda), mátá (mati), bhrátá (brat), mrtju (smrt), dinam (dan), nišá – (noč), mása – (mesec), tama (tema), annam (hrana), mamsa (meso), asthi (kost), nakha (noht), oštha (usta), trnam (trava), nagna (nag), dvaram (vrata, dveri), phena (pena), madhu (med), phalam (plod), čašaka (čaša), šálá (šola), kunčiká (ključ), svaja (svoj) ...
Slovenščini in sanskrtu je sorodno že »obrnjeno« zaporedje enic in desetic, npr. enaintrideset (ekatrimšat), dvaintrideset (dvatrimšat) itn.; zelo podobnih si je tudi prvih nekaj številk: ena (eka), dve (dve), tri (trini), štiri (čatvari), pet (panča) šest (šat); prvi (prathama), drugi (dvitija), tretji (tritija), četrti (čaturthi); podobno je sklanjanje prvih štirih številk v vseh treh spolih – »ena« se sklanja le v ednini, »dve« v dvojini, »tri« in »štiri« le v množini, števila od pet naprej se sklanjajo enako v vseh treh spolih (le v množini).
Zelo primerne beseda z primerjavo slovenščine in starih indijskih (Indija - Vindija od Veneti, naši predniki po jeziku in izročilu, deloma tudi gensko) besed so npr. bog Višnu oz. vzvišen, Krišna oz. kresnik, Yama oz jama in mnoge druge.
viri;
http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/oseb_stran/sanskrt_veneti_slovenci_slovar.htm...
Home
Pages: 1
