titud wrote on 06.03.2012 at 08:53:24:miha- wrote on 05.03.2012 at 18:40:12:ima se pravico odločit!
Naj se spet ta skupina ljudi med sabo prostovoljno zmeni, kaj hočejo imeti.
Samo iz mojega vidika pa nimajo pravice OSTALE LJUDI SILITI V SISTEM, ČE TO NOČEJO.
"In to odločitev pač vsili tisti manjšini, ki samtra, da bi jih blo treba urejat zgolj po načelih trga"
Ok, dejmo se vsi odločit, da bo titud naš suženj.
Evo izvolil smo, ker nas je več, dej mi prosim sedaj operi avto in obleke.
He? A morda vidiš luknjo v tvoji logiki?
Večina ne bi smela manjšini vsiljevat stvari, KI KRŠIJO NJIHOVO SVOBODO. In kot v primeru titud, naš suženj, kršimo tvojo svobodo,
tudi v primeru vsiljevalja ljudi v ekonomsko shemo, v katero nočejo sodelovati, pomeni kršenje njihove svobode.
Seveda, od teh ljudi zahtevamo denar. Denar je njihovo delo.
Torej s tem k prisilimo, da nam dajo svoje delo proti svoji volji, je neke sorte kršenje svobode.
Prosti trg, kot ureditev, ne krši nobene svobode posamenika, kajti vsaka transakcija, vsak posel more bit prostovoljen iz obeh strani.
Vsak ima pravico z svojim denarjem(DELOM) početi kar hoče.
Delo ni enako denar, denar je samo neke vrste odškodnina, ki jo prejmejš za to, ko svoj celoten človeški potencial angažiraš v produkcijo nečesa, kar naj bi se dalo izmerit v denarju. Skratka, delo samo po sebi ni obravnavno kot npr. finančni kapital, ampak je samo njegov privesek: vredno je samo toliko, kolikor prispeva k njegovem povečevanju, plačano pa natanko toliko, kolikor si individualno ali koliktevno izborimo, da je plačano. Temu se v tržnem sistemu olepšano reče 'trg delovne sile', ki je samo po sebi le oblika suženjskega razmerja, ko večina dobi bolj ali manj toliko, da zadostuje osnovni reprodukciji dejanske in potencialne delovne sile. Ker tud če si zunaj tga, si vsaj posredno noter s tem, da ustvrjaš rezervno delovno silo, ki znižuje ceno dela tistim, ki so noter. Tko da sploh ni problem v tem, ali bi se človek prostovoljno odločal za trg ali proti njemu, problem je v tem, da nas je večina neprostovoljno noter, tud tisti, ki so prostovljno ali ne zunaj. Pa ne zato, ker bi za tako stanje kriva država, ampak zato, ker taka suženjska razmerja ustvarja trg sam, da sploh lahko deluje.
Ker trg lahko očitno lahko deluje le pod takimi pogoji, da je plačilo za udeležbo na trgu dela (in nedela) lahko le neke vrste 'odškodnina' za njegovo delovanje (razen seveda za peščico lastnikov kapitala in njegovih managerskih vazalov, ki si za udeležbo svoje lastnine in dela oz. položaja v hirerahiji talajo 'nagrade'), potem res ne vidim razloga, zakaj bi bila zahteva po tem, da nas večina trgu odreče legitimnost, neligitimna. Če kaj, potem je na tako zahtevo mogoče gledat kot na izstop iz neprostovoljnega suženjskega razmerja.
spreminjas pomene besed
"suzenjsko razmerje" v resnici pomeni nekaj drugega, kot ti razumes.
Danes v tržni ekonomiji ni sužensjkega razmerja.
To je propaganda. Pranje možganov od socialkomunistov.
Sej je enostavno,.. sam ce noces razumet, pac ne bos razumel
ne razumes, da smo z drzavo v suznejskem razmerju, in ne na trgu.
ne razumes, da ne mors drzavi NE PLACAT DAVKOV, ker če jih nočeš, te v končni fazi ubijejo, če se hočeš branit.
na trgu, lahko vedno oddides od sluzbe
sam ti tega ne bos razumel, ker je preveč enostavno
ker jaz ti povem takole
če človek NIMA izbire, potem je suženjsko razmerje -> država in davki
če človek IMA izbiro, potem pač NI suženjsko razmerje -> PROSTI TRG
no, zdej mi pa ti prosim povej primer NESUŽNEJSKEGA RAZMERJA. Lepo te prosim, vzam si par minut, pa mi napisi primer nesuženjskega razmerja oz primer nesuženjskega sistema.
Home
Pages: 
(Read 192832 times)
