Quote:Moralistom je etika pač tuja zadeva.
Lp,Igor
Morala naj bi etično sprejemljivo, se pravi tisto, kar je samo po sebi umevno, da je dobro, naredila za obvezno, za nujnost. Morala in etika se lahko pokrivata, vendar se praviloma ne, ker se morala uporablja v praksi kot motivacija za uresničevanje tistega, kar vladajoča ideologija opredeli za dobro (in to z uporabo moči pozitivno sankcionira, slabo/nemoralno pa negativno). Tako da tisto, kar je moralno, ni nujno tudi etično oz. je lahko z etičnim tudi v nasprotju. V tem smsilu je je moralistom etika lahko res tuja in obratno, etično dejanje se lahko moralistu izkaže za nemoralno.
Primer neetičnega dejanja, ki je za akterje visoko moralno motivirano, lepo ilustrira film margin call
http://www.imdb.com/title/tt1615147/ , ki ilustrira moralne dileme (bolje mehanizem, ki odstranjuje etićne dileme) akterjev borznega zloma 2008 v ZDA. Ko šefi borznega sklada, ki trguje z ničvrednimi investicijskimi 'paketi', ugotovijo, da se bo njihova ničrednost nepreklicno razkrila na borzi, visoko motivirajo svoje borzne delavce, da se ničvredne robe v nakjrajšem možnem času (nekaj urah) znebijo po čimvišjih cenah, vedoč, da bodo s tem povzročili borzni zlom. S tem so seznanjani tudi delavci, vendar zavestno goljufajo svoje borzne kolege v drugih skladih, ki jim na hitro (preden se razve) odporodajo svoje sicer ničvredne pakete po visokih cenah pod krinko izredne priložnosti. V nekaj urah se seveda razve, da gre za prvovrsten nateg, vendar je do takrat večina ničvrednih paketov že prodanih po sorazmerno visoki 'trži ceni'. Ker so bili prvi, ki so sprožili sneženo kepo stečajev, so uspeli pokasirat miljonske prozivije, čeprav so uničili ne samo svoj sklad, ampak celo borzno branžo. V filmu je lepo prikazano, da se borzniki pri obetu dovolj velike nagrade ne sprašujejo kaj dosti o etitki svojega početja, saj njihova morala temelji pač na tržnem pricnipu, da je vsak sam kriv/odgovoren za svoj uspeh in svoj propad (ravno tako, kot so sami nategnili druge, bi bili lahko tudi sami nategnjeni od teh drugih, če jim bolj kot ne slučajno ne uspelo, da so prvi 'zavohali' ničvrednost svojega početja). In to sami, saj je algoritem, ki je črno na belem napovedal potop vrednosti njihovih 'produktov', sestavil sam delavec borze, uprava je potop na podlagi te napovedi z odločitvijo čez noč samo pospešila, da bi prehitela druge in na tak način profitirala iz tako ustvarjene globalne finančne katastrofe.