Stvar je v tem, da sprejetje ni dovolj. V bistvu je brezvezno. Bistveno je delovanje. In zato razumskost ne igra tu nobene vloge. Intelekt lahko to analizira, se prepriča, sprejme a je vse brez veze. Čaka nas  vse, čakanje je vrsta najhujšega nasilja.

Lp,Igor

Moralen in etičen ne more biti nihče, kateri dela zaradi lastne koristi, ker vidi priložnost koristoljubja povsod, pa naj bo človek bogatejši ali revnejši. Zato je treba moralo in etiko podpreti z zakoni, ne pa samo govoriti in opozarjati nanjo. Ravno koristoljubneži najbolj opozarjajo na moralo in etiko, kako jo je treba imeti, in ravno zaradi prikrivanja in slepomišenja drugih, o zakonu, ki bi varoval moralo in etiko pa nihče ne govori, ja, se ve zakaj...

Moralen in etičen je lahko vsak, kateri dela v korist drugega ali pa skupnosti in to iz lastnega zadovoljstva in sreče. To je radost, katero prejšnji koristoljuben človek ne pozna in se je tudi ne more naučiti. Človek, kateremu je, ne jemanje, ampak dajanje v zadovoljstvo, ta ne rabi zakonov in deluje tudi brezpogojno spoštljivo, moralno in etično. Človek, kateri pa dela le iz koristoljubja, pa mora imeti z zakonom urejeno strahospoštovanje do morale in etike.

Pa lep pozdrav.

Ma, moralizira sem ter tja.

Lp,Igor

No, to pa je etika.  Spoštljivost in zapor.

Lp,Igor

Moralistom je etika pač tuja zadeva.

Lp,Igor

Quote:


Morala naj bi  etično sprejemljivo, se pravi tisto, kar je samo po sebi umevno, da je dobro, naredila za obvezno, za nujnost. Morala in etika se lahko pokrivata, vendar se praviloma ne, ker se  morala uporablja v praksi kot motivacija za uresničevanje tistega, kar vladajoča ideologija opredeli za dobro (in to z uporabo moči pozitivno sankcionira, slabo/nemoralno pa negativno). Tako da tisto, kar je moralno, ni nujno tudi etično oz. je lahko z etičnim tudi v nasprotju. V tem smsilu je je moralistom etika lahko res tuja in obratno, etično dejanje se lahko moralistu izkaže za nemoralno.

Primer neetičnega dejanja, ki je za akterje visoko moralno motivirano, lepo ilustrira film margin call http://www.imdb.com/title/tt1615147/ , ki ilustrira moralne dileme (bolje mehanizem, ki odstranjuje etićne dileme) akterjev borznega zloma 2008 v ZDA. Ko šefi borznega sklada, ki trguje z ničvrednimi investicijskimi 'paketi', ugotovijo, da se bo njihova ničrednost nepreklicno razkrila na borzi, visoko motivirajo svoje  borzne delavce, da se ničvredne robe v nakjrajšem možnem času (nekaj urah) znebijo po čimvišjih cenah, vedoč, da bodo s tem povzročili borzni zlom. S tem so seznanjani tudi delavci, vendar zavestno goljufajo svoje borzne kolege v drugih skladih, ki jim na hitro (preden se razve) odporodajo svoje sicer ničvredne pakete po visokih cenah pod krinko izredne priložnosti. V nekaj urah se seveda razve, da gre za prvovrsten nateg, vendar je do takrat večina ničvrednih paketov že prodanih po sorazmerno visoki 'trži ceni'. Ker so bili prvi, ki so sprožili sneženo kepo stečajev, so uspeli pokasirat miljonske prozivije, čeprav so uničili ne samo svoj sklad, ampak celo borzno branžo. V filmu je lepo prikazano, da se borzniki pri obetu dovolj velike nagrade ne sprašujejo kaj dosti o etitki svojega početja, saj njihova morala temelji pač na tržnem pricnipu, da je vsak sam kriv/odgovoren za svoj uspeh in svoj propad (ravno tako, kot so sami nategnili druge, bi bili lahko tudi sami nategnjeni od teh drugih, če jim bolj kot ne slučajno ne uspelo, da so prvi 'zavohali' ničvrednost svojega početja). In to sami, saj je algoritem, ki je črno na belem napovedal  potop vrednosti njihovih 'produktov', sestavil sam delavec borze, uprava je potop na podlagi te napovedi z odločitvijo čez noč samo pospešila, da bi prehitela druge in na tak način profitirala iz tako ustvarjene globalne finančne katastrofe.      

titud wrote on 05.03.2012 at 12:30:27:

Moralist je človek, ki moralizira. Moralistom je morala kot inštrument za dosego nekega cilja in ne življensko vodilo.

Lp,Igor

Quote:


Če se moralistu (tako kot v primeru omenjenih borznih špekulantov) prikaže življenjska priložnost, da z neetičnim dejanjem zaslužijo 10 letnih plač (ki že prej niso bile majhne), se mu nek posamezen cilj prikaže povsem v skladu z njegovim življenskim vodilom (npr. preskrbeti se enkrat  za vse življenje). Seveda se taka enkratna priložnost lahko ponudi zgolj moralistu, ki mu je življensko  vodilo itak tveganje, t,j.  lastna preskrba na račun drugih oz. presrkba drugih na njegov račun (na račun njegove izgube). Jeba v takem moraliziranju je je za vse tiste, ki si tako tvegane morale ne moremo privoščit, a nam taka morala vsiljena kot vladajoča ideologija  kjub našim  drugačnim življenskim vodilom, saj kljub temu, da sami ne tvegamo, plačjemo za izugbe  moralistov tveganega 'prostega trga', ki  socializacijo teh izgub prikazujejo kot našo moralno dolžnost.