titud wrote on 01.03.2012 at 12:54:46:
Ja kao etika in kao status in potem je kao neka huda študija nekih kao hudih znanstvenikov . In potem so neki kao hudi filozofi in mamo še hude modele ki kao pomagajo prebujati svet in hekerje ki bodo kao zjebal cel sistem in itd vse pa poganja neka ideologija .

O  nesmrtnosti česa ?

Današnji lepši jutri  

Quote:


Kaj pa, če spoštuješ vsakogar, ker ima vsak svojo ceno? Ne sam zase, ampak za vse druge? Ker ziher  bi nas bilo toliko, če od naše številčnosti ne bi  vsi imeli neke koristi drug od drugega. Seveda pod določenimi pogoji, in eden od pogojev je ziher ta, da od naše številčnosti ne poberejo vse koristi samo nekateri. Večino morda ja, ampak ne vse. Več nas je ne zato, ker bi bili vzgajani tako, da bi spoštovali samo nekatere, ki imajo več (moči, nematerilanega in materilanega bogatva), ampak očitno tako, da vsaj v principu spoštujemo tudi in predvsem drug drugega, ker smo pač  drug drugemu vir  največjega bogastva.

Do nedavnega je veljalo, da je ekspontencilano rast prebivalstva na zemlji omogočila industrijska revolucija (razvoj znanosti/tehnologije), ampak lahko na zadevo gledamo tudi tako, da smo se na hiro razmnožili ravno zato, ker smo spoznali, da vsak 'šteje', da ni noben odveč/preveč in da smo morda končno odkrili načine/mehanizme organizacije družbe na podlagi spoznanja, da drug drugemu nismo odveč/preveč, da si nekdo ne zasluži  spoštovanje drugega le zaradi njegove moči/bogastva ampak da si zasluži spoštovanje vsak drugi (in tudi mi spoštovanje od vsakega drugega), ker smo le drug drugemu vir blaginje?            

Quote:


Vloga ideologij, ki govorijo o lepšem jutri/pojutrišnjem  za vse, je v tem, da naj bi pomagale vzdrževat lep danes samo za nekatere tudi za jutri/pojutrišnjem. Vendar ima vsaka vladujoča idelogija (taka,  ki  teži k temu, da prežame vse),  za te nekatere svojo rizično plat: so nehotna kritika obstoječega stanja, saj izhaja iz predposatvke, da je s tistim, kar je tukaj in zdaj,  dejansko nekaj narobe. Ne seveda za vse, ampak za večino, ki se jo z vladujočo ideologijo skuša žejne prepeljat čez vodo.      

Imeti rad ni izpeljanka iz radosti ampak nje ravno obratno. Imeti rad, pomeni, da ne kalkuriraš in iščeš vzrok. Imeti rad, brez vzroka v tem je vsa preprostost, ki je večini nedosegljiva zaradi misli, ki so večinoma vzgojene.

Pri rodnosti zopet gledava iz različnih pretpostavk. Jaz menim, da je industrijska revolucija posledica prenaseljenosti. Vzrok obeh pa je strah. Prav tako v spoštovanju.

Lp,Igor

titud wrote on 02.03.2012 at 11:29:19:

Prav to, da imaš rad brez vzroka se ne da vzgojiti, naučiti. To moraš spoznati. Vse t.i. ekspertize o tem so navaden larifari, ki samo mešajo meglo in šibajo ideologijo, ki jo vzpostavlja sistem z vzgojo. Soodvisnost od česa? Tudi to je že pogoj in te pelje v navezanost ter strah pred minljivostjo. V strahu pa ni ljubezni ampak spoštovanje.

Sevedav ni nujno, da se zaradi prenaseljenosti sproži tehnološki razvoj. Lahko razredči tudi kuga, kot se je pred tem zgodilo v Evropi. Sicer so pa tehnološke inovacije samo nadgradnja obstoječega. Potrebno je samo umret. Kritična masa je pojem, ki osmišlja nek dogodek, ker pač iščemo smisel.

Lp,Igor

Quote:

Imeti brezpogojno rad je v izhodišču vsakega življenja, saj je tudi odvisnost življenja od drugih  prav na začetku življenja takorekoč totalna. Za ustvrjanje očutja imeti rad  zato ni potreben nikakršen vzgojni ukrep, vzgojni ukrepi za ohranjanje tega občutja pa so potrebni  v procesu induvidualizacije, ko lastno identiteto gradimo na občutju ločenosti sebe od drugih. Vzgojni ukrepi za ohranjanje tega občutja so potrebni, ker najlaže lastno identitieto gradimo na negativen način, torej z iskanjem razlogov, zakaj naj bi  drugih ne imeli radi in jih na tak način na silo ločili od sebe. Dosti teže je namreč  lastno  identito zgaraditi v okolju, ki ohranja stanje na izhodišču življenja, torej stanju totalne odvisnosti samo zato, da nam je bi bilo treba zgraditi na negativen način. Jeba je skratka lastno identiteto zgradit na občutju imeti rad in se hkrati ne zaciklat v obdobje totalne odvisnosti, bolje rečeno podrejenosti (strahospoštovanja, kot ti praviš). To nas povečini kot globalno civilizacijo še čaka, da speljemo, čeprav je bilo to na nekih mikro skupnostih že speljano in ni v tem smislu nič novega.