Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Pages: 1 ... 51 52 53 54 55 ... 68
(Read 193224 times)
ego-3p
5
*****
Offline


Posts: 1399

Re: Modeli pravičnejše družbe
Reply #780 - 01.03.2012 at 17:18:18
 
titud wrote on 01.03.2012 at 12:54:46:
ego-3p wrote on 01.03.2012 at 12:43:40:
Taka študija ima malo veze z realnostjo , razen če rabiš rezervnega krivca potem jo jemlješ kot verodostojno  Grin


Men se ne zdi neverodostojna, čeprav po drugi strani ne pove nič novega.  Opozorja nas pač na to, da  pridanost oz. osebna identifikacija z nekim statusom povezana z neko (ne)etiko, ki se pripisuje temu statusu. Da neka splošna etika v na statuse razdeljeni družba pač ne obstaja oz. bolje rečeno ne deluje, ker če bi, potem potreba po pripadnosti različnim statusom ne bi niti obstjala...
Ja kao etika in kao status in potem je kao neka huda študija nekih kao hudih znanstvenikov . In potem so neki kao hudi filozofi in mamo še hude modele ki kao pomagajo prebujati svet in hekerje ki bodo kao zjebal cel sistem in itd vse pa poganja neka ideologija .
Back to top
 
 
IP Logged
 
x_igor
Ex Member




Re: Modeli pravičnejše družbe
Reply #781 - 01.03.2012 at 17:24:36
 
Ideologijo poganja misel o nesmrtnosti.

Lp,Igor
Back to top
 
 
IP Logged
 
ego-3p
5
*****
Offline


Posts: 1399

Re: Modeli pravičnejše družbe
Reply #782 - 01.03.2012 at 18:42:32
 
O  nesmrtnosti česa ?
Back to top
 
 
IP Logged
 
x_igor
Ex Member




Re: Modeli pravičnejše družbe
Reply #783 - 01.03.2012 at 21:35:19
 
Lepšega jutri.

Lp,Igor
Back to top
 
 
IP Logged
 
ego-3p
5
*****
Offline


Posts: 1399

Re: Modeli pravičnejše družbe
Reply #784 - 01.03.2012 at 21:56:41
 
Današnji lepši jutri   Cheesy
Back to top
 
 
IP Logged
 
x_igor
Ex Member




Re: Modeli pravičnejše družbe
Reply #785 - 01.03.2012 at 22:51:54
 
Tako je.
Vedno se danes govori o lepšem jutri. Imaš pa še bolj razvite ideologije, ki govorijo o lepšem pojutrišnjem, itd.

Lp,Igor
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Modeli pravičnejše družbe
Reply #786 - 02.03.2012 at 08:57:22
 
Quote:
Ma, ja. Vzgoja temelji na cenitvi, na meritvah, ljudi se vzgaja glede na ceno. Temu se v vzgoji reče spoštovanje. Spoštujemo nekoga ali kaj glede na to kaj lahko od njega dobimo. Priznava se vse, kar se da izmeriti. Ta cenitev se tako izraža v človekovi notranjosti kot zunanjosti.
Povej titud, koga ti spoštuješ?
Spoštovanje je vedno odvisno od pričakovanja po pridobitvi, pa naj bo to materialno ali nematerialno. Spoštuješ tistega, ki mu prej podeliš neko ceno.
Prav zato so oboji, bogati ali nebogati odreagiračli enako na podeljen status. Zaradi enake vzgoje.

Lp,Igor


Kaj pa, če spoštuješ vsakogar, ker ima vsak svojo ceno? Ne sam zase, ampak za vse druge? Ker ziher  bi nas bilo toliko, če od naše številčnosti ne bi  vsi imeli neke koristi drug od drugega. Seveda pod določenimi pogoji, in eden od pogojev je ziher ta, da od naše številčnosti ne poberejo vse koristi samo nekateri. Večino morda ja, ampak ne vse. Več nas je ne zato, ker bi bili vzgajani tako, da bi spoštovali samo nekatere, ki imajo več (moči, nematerilanega in materilanega bogatva), ampak očitno tako, da vsaj v principu spoštujemo tudi in predvsem drug drugega, ker smo pač  drug drugemu vir  največjega bogastva.

Do nedavnega je veljalo, da je ekspontencilano rast prebivalstva na zemlji omogočila industrijska revolucija (razvoj znanosti/tehnologije), ampak lahko na zadevo gledamo tudi tako, da smo se na hiro razmnožili ravno zato, ker smo spoznali, da vsak 'šteje', da ni noben odveč/preveč in da smo morda končno odkrili načine/mehanizme organizacije družbe na podlagi spoznanja, da drug drugemu nismo odveč/preveč, da si nekdo ne zasluži  spoštovanje drugega le zaradi njegove moči/bogastva ampak da si zasluži spoštovanje vsak drugi (in tudi mi spoštovanje od vsakega drugega), ker smo le drug drugemu vir blaginje?            


Back to top
 
 
IP Logged
 
x_igor
Ex Member




Re: Modeli pravičnejše družbe
Reply #787 - 02.03.2012 at 10:11:08
 
Kaj pa če bi imel ljudi preprosto rad? Potem se ti ni potrebno ubadati z merilom in cenitvijo.

Menim, da je bil vir razmnoževanja belcev, ki so v 300 letih poselili zemljo , socialna ogroženost na starost. Več imaš otrok, večja je možnost, da bo na starost vsaj eden od njih skrbel zate. Takšno je še sedaj razmišljanje v Indiji in na Kitajskem.

Lp,Igor

Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Modeli pravičnejše družbe
Reply #788 - 02.03.2012 at 10:13:26
 
Quote:
Tako je.
Vedno se danes govori o lepšem jutri. Imaš pa še bolj razvite ideologije, ki govorijo o lepšem pojutrišnjem, itd.

Lp,Igor


Vloga ideologij, ki govorijo o lepšem jutri/pojutrišnjem  za vse, je v tem, da naj bi pomagale vzdrževat lep danes samo za nekatere tudi za jutri/pojutrišnjem. Vendar ima vsaka vladujoča idelogija (taka,  ki  teži k temu, da prežame vse),  za te nekatere svojo rizično plat: so nehotna kritika obstoječega stanja, saj izhaja iz predposatvke, da je s tistim, kar je tukaj in zdaj,  dejansko nekaj narobe. Ne seveda za vse, ampak za večino, ki se jo z vladujočo ideologijo skuša žejne prepeljat čez vodo.      
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Modeli pravičnejše družbe
Reply #789 - 02.03.2012 at 10:42:59
 
Quote:
Kaj pa če bi imel ljudi preprosto rad? Potem se ti ni potrebno ubadati z merilom in cenitvijo.


Rad(ost) je zagotovo rezultat vzajmenega podpiranja in ne rezultat računice (meritve/cenitve) škode ali  koristi, ki ti jo dela drugi.  Drugače povedano: ko  je že sam obstoj drugega  tebi v brezpogojno korsit (in obstoj tebe v korist drugemu), ni nobene potrebe po meritvi/cenitvi, ki je v bistvu rezultat dvoma v korsitnost obstoja drugega zate (in tebe drugemu). Po moje je za takšno radost potrebno dosečt neko številčno 'kritično maso'. V nekadaj  zaprtih kulturno/teritorilano okoljih relativno majhno, v odpratem globalnem okolju pa seveda ekspontencialno višjo.      

Quote:
Menim, da je bil vir razmnoževanja belcev, ki so v 300 letih poselili zemljo , socialna ogroženost na starost. Več imaš otrok, večja je možnost, da bo na starost vsaj eden od njih skrbel zate. Takšno je še sedaj razmišljanje v Indiji in na Kitajskem.


To je veljalo za teritorialno omejena tradicionalna okolja, v katerih je  rast prebivalstva kljub temu  realtivno počasna. Belci so se  v predvsem v zadnjih 200 letih lahko razmnožili zaradi tehnoloških in institucionalnih rešitev,  ki so bile rezultat hitre  urbanizacije in hkrati globalzije in v kateri je vsak pomemben za drugega  tukaj in zdaj, ne samo kot garant na starost. Seveda ne samo belci, ker njihov model hitre urbanzicije je zajel cel svet.


Back to top
 
 
IP Logged
 
x_igor
Ex Member




Re: Modeli pravičnejše družbe
Reply #790 - 02.03.2012 at 10:53:14
 
Imeti rad ni izpeljanka iz radosti ampak nje ravno obratno. Imeti rad, pomeni, da ne kalkuriraš in iščeš vzrok. Imeti rad, brez vzroka v tem je vsa preprostost, ki je večini nedosegljiva zaradi misli, ki so večinoma vzgojene.

Pri rodnosti zopet gledava iz različnih pretpostavk. Jaz menim, da je industrijska revolucija posledica prenaseljenosti. Vzrok obeh pa je strah. Prav tako v spoštovanju.

Lp,Igor
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Modeli pravičnejše družbe
Reply #791 - 02.03.2012 at 11:29:19
 
Quote:
Imeti rad ni izpeljanka iz radosti ampak nje ravno obratno. Imeti rad, pomeni, da ne kalkuriraš in iščeš vzrok. Imeti rad, brez vzroka v tem je vsa preprostost, ki je večini nedosegljiva zaradi misli, ki so večinoma vzgojene.


To, da imaš brezpogojno rad, je prav toliko rezultat vzgojnega procesa kot to, da je za imeti rad potreben nek predpogoj/vzrok. Zadevi v vzgojnem smislu prideta skupaj, ko ta predpogoj/vzrok za imeti rad  ni več potreben, ko postane (miselna) kalkulacija koristi/škode brezpredmedna: v spoznanju medsojne sodvisnosti/vzajemnosti, ki se se potem v vzgoji zgolj odrazi. Ne da pa se tega spoznanja samo 'privzgojit', potreben je njegov dejanski  predobstoj, da je tudi vzgojno učinkovit.          

Quote:
Pri rodnosti zopet gledava iz različnih pretpostavk. Jaz menim, da je industrijska revolucija posledica prenaseljenosti. Vzrok obeh pa je strah. Prav tako v spoštovanju.


Prenaseljenost se pojavlja v vseh civilizacijah, vendar ta ne sproža nujno tehnoloških inovacij (tehničnih in  institucionalnih), ki bi to prenaseljost izrabla kot priložnost. Kot rečeno, potrebna je neka 'kritična masa' globalnega pomena.
Back to top
 
 
IP Logged
 
x_igor
Ex Member




Re: Modeli pravičnejše družbe
Reply #792 - 02.03.2012 at 11:39:30
 
titud wrote on 02.03.2012 at 11:29:19:
Quote:
Imeti rad ni izpeljanka iz radosti ampak nje ravno obratno. Imeti rad, pomeni, da ne kalkuriraš in iščeš vzrok. Imeti rad, brez vzroka v tem je vsa preprostost, ki je večini nedosegljiva zaradi misli, ki so večinoma vzgojene.


To, da imaš brezpogojno rad, je prav toliko rezultat vzgojnega procesa kot to, da je za imeti rad potreben nek predpogoj/vzrok. Zadevi v vzgojnem smislu prideta skupaj, ko ta predpogoj/vzrok za imeti rad  ni več potreben, ko postane (miselna) kalkulacija koristi/škode brezpredmedna: v spoznanju medsojne sodvisnosti/vzajemnosti, ki se se potem v vzgoji zgolj odrazi. Ne da pa se tega spoznanja samo 'privzgojit', potreben je njegov dejanski  predobstoj, da je tudi vzgojno učinkovit.          

Quote:
Pri rodnosti zopet gledava iz različnih pretpostavk. Jaz menim, da je industrijska revolucija posledica prenaseljenosti. Vzrok obeh pa je strah. Prav tako v spoštovanju.


Prenaseljenost se pojavlja v vseh civilizacijah, vendar ta ne sproža nujno tehnoloških inovacij (tehničnih in  institucionalnih), ki bi to prenaseljost izrabla kot priložnost. Kot rečeno, potrebna je neka 'kritična masa' globalnega pomena.

Prav to, da imaš rad brez vzroka se ne da vzgojiti, naučiti. To moraš spoznati. Vse t.i. ekspertize o tem so navaden larifari, ki samo mešajo meglo in šibajo ideologijo, ki jo vzpostavlja sistem z vzgojo. Soodvisnost od česa? Tudi to je že pogoj in te pelje v navezanost ter strah pred minljivostjo. V strahu pa ni ljubezni ampak spoštovanje.

Sevedav ni nujno, da se zaradi prenaseljenosti sproži tehnološki razvoj. Lahko razredči tudi kuga, kot se je pred tem zgodilo v Evropi. Sicer so pa tehnološke inovacije samo nadgradnja obstoječega. Potrebno je samo umret. Kritična masa je pojem, ki osmišlja nek dogodek, ker pač iščemo smisel.

Lp,Igor
Back to top
 
 
IP Logged
 
ego-3p
5
*****
Offline


Posts: 1399

Re: Modeli pravičnejše družbe
Reply #793 - 02.03.2012 at 12:42:01
 
Quote:
Tako je.
Vedno se danes govori o lepšem jutri. Imaš pa še bolj razvite ideologije, ki govorijo o lepšem pojutrišnjem, itd.

Lp,Igor

Včeraj ni več jutri šele bo danes  pa je , baje . Brezčasje .
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Modeli pravičnejše družbe
Reply #794 - 02.03.2012 at 13:15:44
 
Quote:
Prav to, da imaš rad brez vzroka se ne da vzgojiti, naučiti. To moraš spoznati. Vse t.i. ekspertize o tem so navaden larifari, ki samo mešajo meglo in šibajo ideologijo, ki jo vzpostavlja sistem z vzgojo. Soodvisnost od česa? Tudi to je že pogoj in te pelje v navezanost ter strah pred minljivostjo. V strahu pa ni ljubezni ampak spoštovanje.

Imeti brezpogojno rad je v izhodišču vsakega življenja, saj je tudi odvisnost življenja od drugih  prav na začetku življenja takorekoč totalna. Za ustvrjanje očutja imeti rad  zato ni potreben nikakršen vzgojni ukrep, vzgojni ukrepi za ohranjanje tega občutja pa so potrebni  v procesu induvidualizacije, ko lastno identiteto gradimo na občutju ločenosti sebe od drugih. Vzgojni ukrepi za ohranjanje tega občutja so potrebni, ker najlaže lastno identitieto gradimo na negativen način, torej z iskanjem razlogov, zakaj naj bi  drugih ne imeli radi in jih na tak način na silo ločili od sebe. Dosti teže je namreč  lastno  identito zgaraditi v okolju, ki ohranja stanje na izhodišču življenja, torej stanju totalne odvisnosti samo zato, da nam je bi bilo treba zgraditi na negativen način. Jeba je skratka lastno identiteto zgradit na občutju imeti rad in se hkrati ne zaciklat v obdobje totalne odvisnosti, bolje rečeno podrejenosti (strahospoštovanja, kot ti praviš). To nas povečini kot globalno civilizacijo še čaka, da speljemo, čeprav je bilo to na nekih mikro skupnostih že speljano in ni v tem smislu nič novega.        




Back to top
 
 
IP Logged
 
Pages: 1 ... 51 52 53 54 55 ... 68