titud wrote on 27.02.2012 at 09:04:40:

miha- wrote on 28.02.2012 at 10:59:28:


Mislim dobesedno, da  izbere možnost, da  se ne udeleži 'nakupovanja zavarovanaja' na konkukurenčenem trgu,  ampak zaradi tega ne izpade iz vsakršnega socialne zavarovalne mreže , če se tega privantnega zavarovanje ne udeleži.  Se pravi, če kunkurenčen trg samega sebe jemlje dobesedno, potem bi moral dopuščat tudi možnost obveznega državnega zavarovanja kot sebi konkunkorenčno opcijo, ne pa, da ga najprej ukine (ali ga ne dopusti vzpostavit), da sploh lahko na tej podlagi konkurenčnost trga razgalsi za edino opcijo, znotraj katere se sploh lahko odvija konkurenčnost.

miha- wrote on 28.02.2012 at 15:53:55:


Obvezno jest razumem kot tisto, ki velja za vse. V tem smsilu je tud trg obvezen, če naj bi veljal za vse (za vse ljudi in vsa področja njihovovega življenja - tud če rečeš, da velja samo za gospodarstvo,  pač načela trga, ki naj bi veljala samo za gospodrstvo, pokrijejo vsa področja življenja).

Zdaj, če se večina ne strinja, da bi načela trga veljala za vsa področja življenja, a se nima ta večina pravice odločit, da nekatera področja pač urejuje drugače, kot bi to določala načela trga? In to odločitev pač vsili tisti manjšini, ki samtra, da bi jih blo treba urejat zgolj po načelih trga. A ne gre bistvu gre za isto stvar kot če večina odloči, da bo določena področja življenja pač prepustila, da se urejajo po  načelih trga in jih s tem naredi za obvezna tem načelom za vse? Trg je v tem smislu  obveza enako kot je obveza tisto, kar je izvzeto iz trga. In sploh ni nujno, da je tisto, kar se izloči iz trga, motnja za trg in obratno ni nujno, da je trg motnja za tisto, kar je iz trga izločeno. Gre lahko za simbiozo, za vzajmeno podpiranje.

Jeba je seveda v izvedbi: kako zagotovit, da se področja urejena po  načelih trga in področja izvzeta iz teh načel med sabo ne mešajo, da se na trgu sistemsko ne  favorizira samo interesov nekaterih in da trg ne poseže na področja, ki bi bla po večinskem prepričanju  urejena boljše dogovorno/solidarno, torej brez njega. Na zahodu smo pač izumili model demokracije in pravne države, kjer naj bi omenjeno simbiozo zagotavljale med seboj konkurenčna koncepta liberale in socialne demokracije, ki naj bi se po demokratičnih načelih (volji večine) med sabo nadzorovala in korigirala odkolne v eno ali drugo stran. Ko ta model samonadzora  odpove,  potem se večina pač  lahko znajde pod dikataom  neoliberalne ideologije, ki iz svojih interesov vsili večini vladavino najmočnejših igralcev na trgu ali vladavino idelogov  socialistične (in ne socialne) države, kjer v obeh primerih najkrajšo potegneta tako demokracija (vladavina večine) kot prava (vladavina enakosti pred zakonom), še posebej v kombinaciji z nacionalizmom, rasizmom, homofobijo, verskimim ekstremizmom ter eiitizmi in šovinizmi vseh vrst.            

gemba wrote on 29.02.2012 at 17:01:01:


Saj to je najhuje, da rabijo ljudem raziskave predociti, za taksne samoumevnosti.

Analiza občutka večvrednosti zaradi premoženja mi je popolnoma nepomembna.
Dejstvo je, da so ljudje neetični. Predvsem je problem vzgoje v šolstvu, ki pumpa k uspešnosti posameznika, ki je vedno na račun drugih. Problem je v miselnosti kapitalizma, da veljaš toliko kot imaš. Neetičnost se vzgaja v ustanovah, katere so družbene in to je problem nesolidarnosti v današnjem svetu.

Lp,Igor

Quote:


Laboratojski eksperiment kaže na to, da konkretna vzgoja morda nima toliko vpliva oz.  da jo precenjujemo. Ker so bili v poskusu  različni statusi dodeljeni udeležencem  naključno, si je pripadnik višjega statusa prisvojil več kot mu pripadlo tudi če je bil v realnem življenju morda vzgojen pošteno oz. je imel nižji socialni status. In obratno. Lahko sicer velja, da smo vzgojeni 'v duhu', da ni neetično, da si pripadniki višjih statusov prisvajo tudi tisto, kar jim ne pripada in da etika negoljufanja in neprivsajanja tujega  velja samo za tiste z nizkim statusom in da se v laboratorijskih razmerah ljudje ne glede na realni status in konkretno vozgojo pač obnašajo v skladu s tem splošnim 'duhom' (skritimi/nezvednimi/sublimnimi sporoćili  v vzgoji) . Po moje bi moral takšen kontrolen ekspriment izvest še na primer v indiji ali ali bolj tradicionalnih okoljih, kejr veljaja kastna ureditev, pri kateri se višjih statusov ne drži toliko 'duh' nemoralnosti oz. se pripadnost višjemu statusu bolj  enači z višjo etičnostjo...

V vsakem primeru je laborotarjski eksperiment dovolj sporočilen: statusna pripadnost je sama po sebi zadosti velik razlog/opravičlo za neetična ravnanja, takorekoč vzrok neetičnega ravnanja predvsem zato, ker se nekje glokoboko v sebi zavedamo, da je tudi statusna delitev rezultat neetičnega ravnanja,

   

ego-3p wrote on 01.03.2012 at 12:43:40:


Men se ne zdi neverodostojna, čeprav po drugi strani ne pove nič novega.  Opozorja nas pač na to, da  pridanost oz. osebna identifikacija z nekim statusom povezana z neko (ne)etiko, ki se pripisuje temu statusu. Da neka splošna etika v na statuse razdeljeni družba pač ne obstaja oz. bolje rečeno ne deluje, ker če bi, potem potreba po pripadnosti različnim statusom ne bi niti obstjala...