Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Pages: 1 ... 48 49 50 51 52 ... 68
(Read 193380 times)
Alojz in Sandib
5
*****
Offline

Tao
Posts: 10528

Re: Modeli pravičnejše družbe
Reply #735 - 13.02.2012 at 11:35:08
 
titud wrote on 13.02.2012 at 11:22:53:
Miha, lahko bi bil  toliko samokritičen, da bi  uvidel, da so vsi dobronomarni  ideologi individualizma  za skupnost vsaj tako  destruktivni kot tisti dobronamerneži, ki poosebljajo vrednote kolektivizma. Induvidualizem kot ideologija se v ničemer ne razlikuje od ideologijo kolektivizma, saj oba  nastopta pod parolo: "Jaz sem tisti, ki ima  prav  in tisti, ki se ne strinjajo, nimajo prav, in če jih ni mogoče prisiliti v moj prav, jih je treba uničiti.."

Da bi idelogija individualzma lahko delovala kot ideologija skupnosti, je treba ljudi pač prisliti, da sprejemejo to ideologijo - ali pa jih uničiti. Še tako radiklana ideologija induvidualizma vedno premore toliko kolektivistične akcije, da uniči nasprotnike. In ko uniči nasprotnike, ta idelogija deluje tako, da morebitne nove nasprotnike zatira v kali tako, da tisti, ki sprejemejo ideologijo induvidualizma (prostovljno, ker imajo od nje osebno korist ali prisilno, ker iz nje ne mortejo izstopit, ker prežema vso skupnost - ni alternative), sami skrbijo za to (niti ne potrebujujejo represivnega aparata države, ker je represija vtkana v sam vsprežemajoč ekonomski sistem produkcije/delitve), da se vsako nasprotovanje tej ideologiji zatre v kali. Znotraj sistema, ki ji vlada ta ideologija, vlada samo induvidulana konkurenca, tako da ji kolektivistična ideologija sploh ne more konkurirat, kar seveda ne pomen, da je zato nekonkurenčna/slabša (njena nekonkurenčnost se je izkazala za slabšo  samo zaradi tega, ker se je kolektivistična ideologija lahko razvijala zgolj izolirano od individulastične, v zaprtih državnih sistemih - kitajska je tle izjema).

Če bi bili ideologi indivudualizma zares dobronamerni, potem bi morali dopušat  možnost, da se izkaže tudi dobronamernost kolektivističnih ideologov v odprtem konkurennčnem boju pluralizma lastniskih oblik, produkcijskih načinov, načinov deliteve, pluralizma valut in pojmovanja osebnih svoboščin. Dobronamernsot se namreč izkazuje ne samo    v dopuščanju ampak podpiranju razlik, v odpiranju alternativ in svobodni izbiri posameznika,  da se med temi alternativami odloča po svobodni  presoji, kaj je dobro zanj in kaj za skupnost...      


Titud

Zame sprejemljivo.Zadnji odstavek od Dobronamernosti naprej je enkraten.Zakaj ? Zato ker je to edina realna alternativa vsem sistemom.
Back to top
 

Človek? Vse je pod njegovimi nogami, tudi nebeški prestol!
 
IP Logged
 
miha-
4
****
Offline

I love YaBB 1G - SP1!

Posts: 445

Re: Modeli pravičnejše družbe
Reply #736 - 14.02.2012 at 02:44:31
 
titud wrote on 13.02.2012 at 11:22:53:
Miha, lahko bi bil  toliko samokritičen, da bi  uvidel, da so vsi dobronomarni  ideologi individualizma  za skupnost vsaj tako  destruktivni kot tisti dobronamerneži, ki poosebljajo vrednote kolektivizma. Induvidualizem kot ideologija se v ničemer ne razlikuje od ideologijo kolektivizma, saj oba  nastopta pod parolo: "Jaz sem tisti, ki ima  prav  in tisti, ki se ne strinjajo, nimajo prav, in če jih ni mogoče prisiliti v moj prav, jih je treba uničiti.."

Da bi idelogija individualzma lahko delovala kot ideologija skupnosti, je treba ljudi pač prisliti, da sprejemejo to ideologijo - ali pa jih uničiti. Še tako radiklana ideologija induvidualizma vedno premore toliko kolektivistične akcije, da uniči nasprotnike. In ko uniči nasprotnike, ta idelogija deluje tako, da morebitne nove nasprotnike zatira v kali tako, da tisti, ki sprejemejo ideologijo induvidualizma (prostovljno, ker imajo od nje osebno korist ali prisilno, ker iz nje ne mortejo izstopit, ker prežema vso skupnost - ni alternative), sami skrbijo za to (niti ne potrebujujejo represivnega aparata države, ker je represija vtkana v sam vsprežemajoč ekonomski sistem produkcije/delitve), da se vsako nasprotovanje tej ideologiji zatre v kali. Znotraj sistema, ki ji vlada ta ideologija, vlada samo induvidulana konkurenca, tako da ji kolektivistična ideologija sploh ne more konkurirat, kar seveda ne pomen, da je zato nekonkurenčna/slabša (njena nekonkurenčnost se je izkazala za slabšo  samo zaradi tega, ker se je kolektivistična ideologija lahko razvijala zgolj izolirano od individulastične, v zaprtih državnih sistemih - kitajska je tle izjema).

Če bi bili ideologi indivudualizma zares dobronamerni, potem bi morali dopušat  možnost, da se izkaže tudi dobronamernost kolektivističnih ideologov v odprtem konkurennčnem boju pluralizma lastniskih oblik, produkcijskih načinov, načinov deliteve, pluralizma valut in pojmovanja osebnih svoboščin. Dobronamernsot se namreč izkazuje ne samo    v dopuščanju ampak podpiranju razlik, v odpiranju alternativ in svobodni izbiri posameznika,  da se med temi alternativami odloča po svobodni  presoji, kaj je dobro zanj in kaj za skupnost...      


Torej individualzmu očitaš, da ne dopušča kolektivizma, da sta eno in isto v drugi preobleki.
Ni res.

V kolektivizmu so vsi PRISILJENI BIT.


Idividualizem dopusca kolektivizem.
Medtem ko kolektivizem ne dopusca individualizma!

Individualizem bi zagotovo imel oblike kolektiva - in to le takrat ko se posamezniki svobodno za to odločijo.
Pri individualizmu se pa posameznik SVOBODNO odloči, ali bi bil kolektivu. In ker se posamezniki vedno odločijo za svoje dobro, bi ta kolektiv moral biti posten in pravicen. V nasprotnem primeru ne bi noben sodeloval. To bi bila razlika.
Razlika je v svobodni volji, spet.. ki je v kolektivizmu ni

In ker je svobodna volja, je pač VSE MOZNO.Vse kar si posameznik ali skupina posameznikov zamisli-  VSE JE MOZNO. Samo da se vsi svobodno za to odločijo (in ne škodujejo drugim...)  Vse je mozno, tudi kolektiv.
Če se skupina posameznikov za to odloči, ker mislijo da bo uredu in pošteno, potem se valda ustvari kolektiv.

Nevem kako naj ti enostavneje razlozim.

Kolektivizem ne podpira individualizma.
Individualizem pa dopusca kolektiv (če je volja za to)
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Modeli pravičnejše družbe
Reply #737 - 14.02.2012 at 08:54:28
 
miha- wrote on 14.02.2012 at 02:44:31:
Torej individualzmu očitaš, da ne dopušča kolektivizma, da sta eno in isto v drugi preobleki.
Ni res.

V kolektivizmu so vsi PRISILJENI BIT.


Idividualizem dopusca kolektivizem.
Medtem ko kolektivizem ne dopusca individualizma!

Individualizem bi zagotovo imel oblike kolektiva - in to le takrat ko se posamezniki svobodno za to odločijo.
Pri individualizmu se pa posameznik SVOBODNO odloči, ali bi bil kolektivu. In ker se posamezniki vedno odločijo za svoje dobro, bi ta kolektiv moral biti posten in pravicen. V nasprotnem primeru ne bi noben sodeloval. To bi bila razlika.
Razlika je v svobodni volji, spet.. ki je v kolektivizmu ni

In ker je svobodna volja, je pač VSE MOZNO.Vse kar si posameznik ali skupina posameznikov zamisli-  VSE JE MOZNO. Samo da se vsi svobodno za to odločijo (in ne škodujejo drugim...)  Vse je mozno, tudi kolektiv.
Če se skupina posameznikov za to odloči, ker mislijo da bo uredu in pošteno, potem se valda ustvari kolektiv.

Nevem kako naj ti enostavneje razlozim.

Kolektivizem ne podpira individualizma.
Individualizem pa dopusca kolektiv (če je volja za to)


Tvoje enostransko prepričanje je utemeljeno na t.i. trdem determenizmu, po katerem je induvidualizem bilološko pogojen. V ozadju trdega determinističnega pogleda na svet je prepričanje, da je svet totaliteta z enosmerno  vzročno-posledično  pojasnjevalno  verigo  –  bottom-up  vplivi  (od  spodaj navzgor) vedno določajo višje procese, ki so nad njimi. Determinizem z reduktivnim sklepanjem ni zgrešen, predstavlja pa le en del zgodbe o tem, kako svet deluje. Enako sporen je  tudi holističen pogled, torej top-down redukcija nižjih pojavov z višjimi.

Ljudje smo semiavtonomne enote v interakciji s socialnimi ozadji, z njimi določeni in v njih avtonomni. Človekovo avtonomijo lahko smiselno preučujemo le na ravni posameznikov in njihovih kolektivnih obnašanj. Problem avtonomije v interakciji med posameznikom in socialnim ozadjem se lahko skratka pojavi šele v tistih socialnih situacijah, ko se med njima poruši ravnotežje. Obstajata vsaj dve možnosti, da pride do tega:
– da ozadje pretirano strukturira posameznikovo delovanje
– ali da postane posameznik pretirano avtonomen v odnosu do ozadja.

Poglejmo si na kratko obe možnosti. Ozadje pretirano strukturira naše ravnanje v dveh idealno tipskih primerih, bodisi zaradi problemov osebnega ali socialnega ozadja:
– osebna raven: bolezen (na primer duševna zaostalost, ki privede posameznika do visoke odvisnosti  od  drugih),  indoktrinacija  (na  primer  fanatizem,  ko  se  oseba  popolnoma podredi namišljenemu Drugemu), otroštvo (ko še nismo internalizirali v spominu dovolj velikega izkustvenega repertoarja za učinkovito delovanje z drugimi) itd.;
– socialna  raven:  totalitarna  gibanja,  ki  omejujejo  možnosti  avtonomnega  delovanja (fašizem,  nacizem  in  komunizem),  totalne  institucije  (na  primer  zapor,  samostan, norišnica itd.), izrazito strukturirane socialne situacije (na primer šola, birokracija, ritual) itd.

Sicer pa za sodobne skupnosti  velja ravno nasprotno, da se prostor za avtonomno delovanje večine posameznikov širi na račun ozadja. To spodbujajo predvsem nekateri vidiki modernosti, kot so demokracija v javnem odločanju (rastoča vloga volje posameznikov  na  volitvah),  trg  v  gospodarstvu  (rastoča  vloga  individualne  pobude  v podjetništvu), rast velikih urbanih konglomeratov (v katerih anonimnost omogoča večjo avtonomijo),  novi  mediji  komuniciranja  (ne  več  nadzorovano  komuniciranja  iz  enega centra mnogim, ampak prek interneta vsak posameznik za sebe) itd., ki vsi kažejo na večji pomen doseganja posameznikov na račun pomena askriptivnega ozadja. Iz perspektive sodobne modernosti skratka izgleda bolj verjetno, da se bo ravnovesje med posameznikom in ozadjem v prihodnosti redefiniralo zaradi rastoče avtonomije posameznikov.

Kakšne implikacije bi to imelo na človeško skupnost, je vprašljivo. Bo vodilo v rastočo atomizacijo in anomijo ali le v večjo svobodo izbire posameznikov?

Avtonomnejši posmezniki prihodnosti bodo imeli verjetno pomembno manjšo potrebo po  socialni  interakciji  z drugimi,  kot  jo  občutimo  mi,  zaradi  česar  se  bo  vpliv  ozadja  na  njihovo  obnašanje razrahljal. Kulturni razvoj bo v prihodnje verjetno dajal prednost tistim posameznikom, ki čutijo manj bolečine ob socialni izolaciji, ljudem z manjšo potrebo po prilagajanju drugim. Ali z drugimi besedami – kulturni razvoj bo dajal prednost rahljanju socialnega ozadja na račun večanje avtonomije posameznika. Problem je v tem, ker bo z (re)produkcijskega vidika takšna interakcija med posameznikom in ozadjem manj učinkovita, saj je naravna selekcija  spodbujala  kulturni  razvoj  prav  zaradi  večje  učinkovitosti  delovanja  na  ravni kolektivitet. Kulturni razvoj, ki ne bo več nedvoumno gnezdil v biologiji, bo začel vse bolj ogrožati sam obstoj vrste. To se v razvitem svetu že kaže v rastočem odporu do znanosti in njenih aplikacij (na primer do biotehnologije) na eni in v porastu novih oblik vraževerja (na primer novodobniška verovanja) na drugi strani.

Posameznikova svobodna volja (avtonomnost) je determinira/določena (sartrovem smsilu v posameznik v  naprej 'obsojen' na svobodo) in  deluje nepredvidljivo,  vendar kot semiavtonmni (samo nase se naslanjajoč, popolnoma avtonomen) akter ne more obstajat  zunaj konteksta ( socialnega ozadja), ki ga vsakokrat določa (avtonomnost še ne pomeni izolacije ). Tako  določenost  kot nepredvidljivost sta sestavna dela totalitete sveta.  Šele oboje skupaj, določenost in avtonomnost, definira emergenco.

Se pravi, da je še tako  totalna semiavtonomnost človeka (detreminiranost za svobodo in v tem smsilu nepredvidljivost) vedno vzpostvlja nek  socialni kontekst, ki to avtomnost povratno  določa, šele  obe skupaj pa  tvorita totaliteto življenja.

Temu emergentnemu pojavu (gnezdenja enega v drugem) ni mogoče ubežat, vsaj ne način, kot je to storil eamon f. healey (v že omenjenem filmu Richarda Linklaterja Waking Life), ki  takole razmišlja o  radikalno  drugačni  človekovi  prihodnosti,  do  česar  naj  bi  prišlo  z  razvojem  umetne inteligence  in  molekularne  biologije,  za  kar  uporablja  pojem  ‘teleskopska  evolucija’:

» To, kar je pri vsej stvari zanimivo, je, da evolucija postane individualno osrediščen proces, ki izhaja iz potreb in želja posameznika, ne pa zunanji proces, pasiven proces, v katerem je posameznik prepuščen na milost in nemilost kolektiviteti. In tako nastane novi človek (…) z novo individualnostjo in novo zavestjo.«
http://ieet.org/index.php/IEET/more/waklifeex

več o tej tematiki tukaj http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1299761926/0
Back to top
 
 
IP Logged
 
gape
YaBB Administrator
p
*****
Offline

I love YaBB!
Posts: 13595
The Land of YaBB
Re: Modeli pravičnejše družbe
Reply #738 - 15.02.2012 at 13:51:42
 
Svoboda in odgovornost, pravica in dolznost, sta pomembno povezana pola. Brez odgovornosti, vodi svoboda v kaos.
Brez svobode pa je odgovornost nesmiselna, nepotrebna.
Back to top
 

Lahko pa da se tudi motim ...

The Administrator of this yabb and domain.
WWW WWW  
IP Logged
 
miha-
4
****
Offline

I love YaBB 1G - SP1!

Posts: 445

Re: Modeli pravičnejše družbe
Reply #739 - 16.02.2012 at 23:55:21
 
titud wrote on 14.02.2012 at 08:54:28:
miha- wrote on 14.02.2012 at 02:44:31:
Torej individualzmu očitaš, da ne dopušča kolektivizma, da sta eno in isto v drugi preobleki.
Ni res.

V kolektivizmu so vsi PRISILJENI BIT.


Idividualizem dopusca kolektivizem.
Medtem ko kolektivizem ne dopusca individualizma!

Individualizem bi zagotovo imel oblike kolektiva - in to le takrat ko se posamezniki svobodno za to odločijo.
Pri individualizmu se pa posameznik SVOBODNO odloči, ali bi bil kolektivu. In ker se posamezniki vedno odločijo za svoje dobro, bi ta kolektiv moral biti posten in pravicen. V nasprotnem primeru ne bi noben sodeloval. To bi bila razlika.
Razlika je v svobodni volji, spet.. ki je v kolektivizmu ni

In ker je svobodna volja, je pač VSE MOZNO.Vse kar si posameznik ali skupina posameznikov zamisli-  VSE JE MOZNO. Samo da se vsi svobodno za to odločijo (in ne škodujejo drugim...)  Vse je mozno, tudi kolektiv.
Če se skupina posameznikov za to odloči, ker mislijo da bo uredu in pošteno, potem se valda ustvari kolektiv.

Nevem kako naj ti enostavneje razlozim.

Kolektivizem ne podpira individualizma.
Individualizem pa dopusca kolektiv (če je volja za to)


Tvoje enostransko prepričanje je utemeljeno na t.i. trdem determenizmu, po katerem je induvidualizem bilološko pogojen. V ozadju trdega determinističnega pogleda na svet je prepričanje, da je svet totaliteta z enosmerno  vzročno-posledično  pojasnjevalno  verigo  –  bottom-up  vplivi  (od  spodaj navzgor) vedno določajo višje procese, ki so nad njimi. Determinizem z reduktivnim sklepanjem ni zgrešen, predstavlja pa le en del zgodbe o tem, kako svet deluje. Enako sporen je  tudi holističen pogled, torej top-down redukcija nižjih pojavov z višjimi.

Ljudje smo semiavtonomne enote v interakciji s socialnimi ozadji, z njimi določeni in v njih avtonomni. Človekovo avtonomijo lahko smiselno preučujemo le na ravni posameznikov in njihovih kolektivnih obnašanj. Problem avtonomije v interakciji med posameznikom in socialnim ozadjem se lahko skratka pojavi šele v tistih socialnih situacijah, ko se med njima poruši ravnotežje. Obstajata vsaj dve možnosti, da pride do tega:
– da ozadje pretirano strukturira posameznikovo delovanje
– ali da postane posameznik pretirano avtonomen v odnosu do ozadja.

Poglejmo si na kratko obe možnosti. Ozadje pretirano strukturira naše ravnanje v dveh idealno tipskih primerih, bodisi zaradi problemov osebnega ali socialnega ozadja:
– osebna raven: bolezen (na primer duševna zaostalost, ki privede posameznika do visoke odvisnosti  od  drugih),  indoktrinacija  (na  primer  fanatizem,  ko  se  oseba  popolnoma podredi namišljenemu Drugemu), otroštvo (ko še nismo internalizirali v spominu dovolj velikega izkustvenega repertoarja za učinkovito delovanje z drugimi) itd.;
– socialna  raven:  totalitarna  gibanja,  ki  omejujejo  možnosti  avtonomnega  delovanja (fašizem,  nacizem  in  komunizem),  totalne  institucije  (na  primer  zapor,  samostan, norišnica itd.), izrazito strukturirane socialne situacije (na primer šola, birokracija, ritual) itd.

Sicer pa za sodobne skupnosti  velja ravno nasprotno, da se prostor za avtonomno delovanje večine posameznikov širi na račun ozadja. To spodbujajo predvsem nekateri vidiki modernosti, kot so demokracija v javnem odločanju (rastoča vloga volje posameznikov  na  volitvah),  trg  v  gospodarstvu  (rastoča  vloga  individualne  pobude  v podjetništvu), rast velikih urbanih konglomeratov (v katerih anonimnost omogoča večjo avtonomijo),  novi  mediji  komuniciranja  (ne  več  nadzorovano  komuniciranja  iz  enega centra mnogim, ampak prek interneta vsak posameznik za sebe) itd., ki vsi kažejo na večji pomen doseganja posameznikov na račun pomena askriptivnega ozadja. Iz perspektive sodobne modernosti skratka izgleda bolj verjetno, da se bo ravnovesje med posameznikom in ozadjem v prihodnosti redefiniralo zaradi rastoče avtonomije posameznikov.

Kakšne implikacije bi to imelo na človeško skupnost, je vprašljivo. Bo vodilo v rastočo atomizacijo in anomijo ali le v večjo svobodo izbire posameznikov?

Avtonomnejši posmezniki prihodnosti bodo imeli verjetno pomembno manjšo potrebo po  socialni  interakciji  z drugimi,  kot  jo  občutimo  mi,  zaradi  česar  se  bo  vpliv  ozadja  na  njihovo  obnašanje razrahljal. Kulturni razvoj bo v prihodnje verjetno dajal prednost tistim posameznikom, ki čutijo manj bolečine ob socialni izolaciji, ljudem z manjšo potrebo po prilagajanju drugim. Ali z drugimi besedami – kulturni razvoj bo dajal prednost rahljanju socialnega ozadja na račun večanje avtonomije posameznika. Problem je v tem, ker bo z (re)produkcijskega vidika takšna interakcija med posameznikom in ozadjem manj učinkovita, saj je naravna selekcija  spodbujala  kulturni  razvoj  prav  zaradi  večje  učinkovitosti  delovanja  na  ravni kolektivitet. Kulturni razvoj, ki ne bo več nedvoumno gnezdil v biologiji, bo začel vse bolj ogrožati sam obstoj vrste. To se v razvitem svetu že kaže v rastočem odporu do znanosti in njenih aplikacij (na primer do biotehnologije) na eni in v porastu novih oblik vraževerja (na primer novodobniška verovanja) na drugi strani.

Posameznikova svobodna volja (avtonomnost) je determinira/določena (sartrovem smsilu v posameznik v  naprej 'obsojen' na svobodo) in  deluje nepredvidljivo,  vendar kot semiavtonmni (samo nase se naslanjajoč, popolnoma avtonomen) akter ne more obstajat  zunaj konteksta ( socialnega ozadja), ki ga vsakokrat določa (avtonomnost še ne pomeni izolacije ). Tako  določenost  kot nepredvidljivost sta sestavna dela totalitete sveta.  Šele oboje skupaj, določenost in avtonomnost, definira emergenco.

Se pravi, da je še tako  totalna semiavtonomnost človeka (detreminiranost za svobodo in v tem smsilu nepredvidljivost) vedno vzpostvlja nek  socialni kontekst, ki to avtomnost povratno  določa, šele  obe skupaj pa  tvorita totaliteto življenja.

Temu emergentnemu pojavu (gnezdenja enega v drugem) ni mogoče ubežat, vsaj ne način, kot je to storil eamon f. healey (v že omenjenem filmu Richarda Linklaterja Waking Life), ki  takole razmišlja o  radikalno  drugačni  človekovi  prihodnosti,  do  česar  naj  bi  prišlo  z  razvojem  umetne inteligence  in  molekularne  biologije,  za  kar  uporablja  pojem  ‘teleskopska  evolucija’:

» To, kar je pri vsej stvari zanimivo, je, da evolucija postane individualno osrediščen proces, ki izhaja iz potreb in želja posameznika, ne pa zunanji proces, pasiven proces, v katerem je posameznik prepuščen na milost in nemilost kolektiviteti. In tako nastane novi človek (…) z novo individualnostjo in novo zavestjo.«
http://ieet.org/index.php/IEET/more/waklifeex

več o tej tematiki tukaj http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1299761926/0


ok, kot prvo, nisem uspel prebrat linka, ampak nameravam.

kot drugo, kot ze receno, naravna tendenca zivljenja je proti svobodi in to se dogaja, hoces noces..

Ti sklepas, da bo v takem primeru prislo do izoliranosti posameznikov in posledicno druzbe.

Tukaj se motis. Ti predvidevas, da se bodo (vecino) posamezniki(ov) odločilo izolirati. Zakaj bi se tko odločil? Pa tudi če se..
Kaj spet velja? Svobodna volja!
A ti bi rad da nekdo gospodaril življenjem drugih ljudi? Zakaj?
A nimajo oni svobodne pravice živet kakor hočjo?

Jes pravm, če se hočjo izolirat, naj se. Če se hočjo družit, naj se.

LIVE AND LET LIVE


Se pa ne strinjam potem z izpeljavo da rabimo obe komponente za "totaliteto življenja".

Vse kar rabimo, je spoštovanje ŽIVLJENJA in SVOBODE.
In vse ostalo, kar pride s tem, je pač treba vzet!


Libertantski pogled.
"We hold these truths to be self-evident, that all men are created equal, that they are endowed by their Creator with certain unalienable Rights, that among these are Life, Liberty and the pursuit of Happiness."

In če verjameš v te vrednote , torej življenje in svoboda, če verjameš, da so to največje vrednote, potem vse ostalo sledi..

Sledi neodobravanja suženjstva, neodobravanje obdavčevanja, itd itd itd itd, spoštovanje svobodnega trga, itd itd itd ukinitev socialne države, itd itd in vse kar sem v tej temi omenil da krši svobodo,

npr centralne banke kršijo svobodo, intervencionizem države v trg krši svobodo posameznikov, itd itd

nepošten papirnat denar krši svobodo posameznikov
Back to top
 
 
IP Logged
 
Alojz in Sandib
5
*****
Offline

Tao
Posts: 10528

Re: Modeli pravičnejše družbe
Reply #740 - 17.02.2012 at 09:01:44
 
Miha

Zadnji trije odstavki so ok.Povej mi tvoje mnenje o EU. Je to dobro,ali slabo za Slovenijo in Slovence? Kaj gre v plus in kaj v minus?
Back to top
 

Človek? Vse je pod njegovimi nogami, tudi nebeški prestol!
 
IP Logged
 
miha-
4
****
Offline

I love YaBB 1G - SP1!

Posts: 445

Re: Modeli pravičnejše družbe
Reply #741 - 17.02.2012 at 12:11:54
 
gape wrote on 15.02.2012 at 13:51:42:
Svoboda in odgovornost, pravica in dolznost, sta pomembno povezana pola. Brez odgovornosti, vodi svoboda v kaos.
Brez svobode pa je odgovornost nesmiselna, nepotrebna.


Z svobodo pride odgovornost in zmožnost živeti svoje življenje po svoje.
Ljudem da nazaj MOČ, da lahko rešujejo probleme po svoje, delujejo po svoje, ŽIVIJO ŽIVLJENJE po svoje,

ne pa da so roboti, na pol sužnji, brez svobodne volje, brez moči, patetično. Ljudje so bili ustvarjeni za več, kot le sužnje! Življenje ima neskončno možnosti v svobodi, a zelo malo v suženjstvu.

Da, na svetu imamo še vedno oblika suženjstva (prikrito)!

Ljudje opazijo probleme, ampak jih ne morejo rešit, ker nimajo moči, ker more VLADA rešit. In potem se vsi pritožujejo in samo nemočno opazujejo, kakšne grde stvari se dogajajo IN PRI TEM NIČ NE MOREJO.
Šlo je že to te mere, da so ljudje že tako obupani nad situacijo, da jim je že vseeno, so že sprijazneni z situacijo. Sprijazneni so in samo nemo opazujejo, kako se nas krade, kako je politika igra vez in poznanstev, laži in prevar. Nastala je mreža, ki nam pije kri. To je mafija. Preko medijev kontrolira mnozice, itd itd

Da, na svetu imamo še vedno obliko suženjstva (prikrito)!

Zagovarja se ga najveckrat z razlogom :"ker je dobro za družbo!"
Sami sebi kontradikten razlog.
Poglejmo ga od bližje. Suženjstvo je nemoralno, ampak z razlogom da naredi moralni rezultat.  Ali je to smiselno?

Poglejmo recimo primer mučenja. Zelo dober primer.
Torej Američani so mučili ljudi("teroriste),  da so mogoče dobili informacije, s katerim bi rešili življenja ljudi.
Spet, gre se za nemoralno dejanje, katerega rezultat je nekaj moralnega.

Gre se za to, da ima posameznik določene pravice in če ni dokazov, da je sploh terorist in če ni sojenja, potem je mučenje defenitino kršitev pravic.
Torej ok, lahko se zgodi, da dobimo informacije ki rešijo življenja.
To je mogoče.
Ne vidi se pa takoj, da je mogoče blo treba prej mučit 10, 20, 50 nedolžnih oseb! Načeloma ne vemo kdo nej bi imel informacije, kje je potem meja pri mučenju? Če enkrat stopmo čez mejo moralnosti, kje je potem ta meja? A je smiselno naredit policijsko državo, da bo ta varna? Da imamo povsod kamere, vse oprazujemo, vse nadzorujemo, ni privatnosti. Da bi bili ljudje nadzorovani 24 ur na dan, NOBENE privanosti, za voljo varnosti. A je to smiselno? Eni bi rekl da je smiselno žrtvovat svobodo za varnost.
Ali je smiselno nadzorovati VSE LJUDI, vecinoma nedolzne, da bi mogooče preprečil kakšen zločin. Te gledajo k si na WCju, te gledajo k seksas, te gledajo k delas kaj tazga, k nočeš da bi drug vidu.
Kako bi se ljudje počutil? Bi se počutil ogrožene? Ironično, ker vse to je storjeno zavoljo varnosti:)

Eni bi rekl da ja, jaz bi pa reku da NE! Zakaj? Ker vem, da bi se ta moč izkoriščala za interes posameznika(ov)! Vedno se je IN VEDNO SE BO! In kot drugo, ne bi hotel živet v taki družbi, ker imam rad privatnost, tako kot veliko drugih ljudi.

Drugi problem je, da bi lahko to moč(če bi "legaliziral mučenje) uporabil vpliven mož, da muči nekoga ki mu ni všeč, z legalno podlago! Torej moč, narediti nemoralno dejanje legalno, se lahko in SE BO izkoriscala, če vsaj malo poznate zgodovino politike. Zelo naivno je misliti, prakticno si je treba zatiskati oci, da bi mislil, da ta moč nikoli ne bo izkoriscana za interes posameznika(ov)

Dejstvo je, da sam proces krši pravice in bi ga mogl UKINT, ne glede na to, koliko življenj bo MOGOČE rešilo.

Treba se je držat principov, in postavit temelje moralne družbe. Le tako se lahko nadejamo boljse prihodnosti.
Zagovarjati nemoralnost zavoljo moralnosti je nesmiselno in v praksi se izkaže za neučinkovit sistem, ali bolje rečeno SPRIJEN sistem.
Ljudem zaupati moč, da lahko naredi nemoralno dejanje povsem legitimno (to je namreč vloga vlade, vlada ima monopol nad nasiljem), je naivno in zatiskanje oči pred realnostjo.
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Modeli pravičnejše družbe
Reply #742 - 17.02.2012 at 13:17:36
 
Miha, trdim, da   indivudualizacija, ki  vodi k izolaciji in s tem k družbeni anomiji (stanju brez skupnih vrednot) pač ne more bit več svobodna izbira posameznika.  V družbi atomiziranih in izoliranih posameznikov ne namreč ne obstaja nobene svobodne izbire biti v izolaciji ali ne, ker se zanjo ne odločaš več sam, ampak si vanjo prisiljen, ker so se od tebe izolirali drugi....



 

Back to top
 
 
IP Logged
 
miha-
4
****
Offline

I love YaBB 1G - SP1!

Posts: 445

Re: Modeli pravičnejše družbe
Reply #743 - 18.02.2012 at 21:51:55
 
neverjetno lej, celo obstajajo taki članki:)
Drugače jih skoraj nikjer ne vidiš. Saj to je resnica, mediji pa ponavadi ne širijo resnice ampak propagando.

http://www.finance.si/340707/Iz-pepela-bo-vstal-dobri-kapitalizem

kapitalizem v pomenu besede kot je nastal je zelo učinkovit, najbolsi dosedaj poznani sistem in najbolj moralen sistem od vseh ki jih poznamo.
In kaj pomeni vmešavanje države v trg? To pomen odvzem individualne svobode odločanja posameznikov na ekonomski ravni.
Odvzeta je svobodna volja. Zato gre prosti trg in individualna svoboda (recimo svobodno odločanje) z roko v roki.

In izjemna gospodarsta rast in izobilje sta se začela ravno z spoštovanjem indvidualne svobode, s spoštovanjem prostega trga!
Takrt se je začel drastičen vzpon in počasno izginjanje pomanjkanja.

In državno vmešavanje pomeni vrnitev na stanje pred kapitalizmom oz v neko obliko socializma. Torej vse razloge ki so odgovorni za uspeh bomo ignorirali in se vrnili nazaj v stanje, kjer je bilo pomanjkanje.
Malo poglejte po svetu, grčija je prva domina. Amerika NE UIDE. V ameriki bo 2x hujše kot v grčiji, zapomnite si. Tudi v evropi bo še orenk ropotalo. Zakaj? Ker so države uspele vspostavit sistem, kjer se ustvarja pomanjkanje. Ne zaveda se, da je ravno PROSTI TRG TISTI, KI JE ODGOVOREN ZA IZOBILJE. DRŽAVNO VMEŠAVANJE V TRG , INTERVENCIONIZEM na ekonomski ravni onemogoče delovanje kapitalizma in posledično se ustvarja pomanjkanje.



"founding fathers" so bili zelo inteligentni, zelo daljnovidni, pravi vizionarji. Jefferson se je zavedal nevarnosti korporatizma in dau v ustavo varovalke. A kaj ko se danes ustave ne spoštuje ker je politikom(in lobijim) v oviro. Danes imamo korporativno ameriko, ki s sodelovanju vlade izrablja moč za onemogočanje prostega trga.


Prav tako je znan rek Jeffersona, ki se navezuje na moj prejšnji post.

"Those who would give up Essential Liberty to purchase a little Temporary Safety, deserve neither Liberty nor Safety."

Spet, opozoril je, kaj BO nevarnost, so varovalke v ustavi, a glej ga zlomka, vseeno se je zgodilo -  patriot act, mučenja zapornikov, pregledovanje na letališčih, itd..
Svoboščina ljudi ne bi smela biti spodkopana na račun varnosti! Nič na svetu ni bolj pomembno kot svoboščina ljudi in spoštovanje življenja.
Od tu mormo štartat! In to je DIREKTNO v nasprotju z socialno državo.

To so bli izjemno inteligentni ljudje, ki so zasnoval državo tako, da se je treba sam ustave držat pa bo vse uredu. Žalostno je, da še danes, več k 200 let za tem, jih ne razume tut 1% ljudi ne.

Treba je začet poslusat inteligentne ljudi, ki so vizionarji. Ne pa vse bumbarje k pišejo propagandne člankev medijih.

Pa še to. Zavedali so se tudi, da je demokracija nevarna. Amerika ni bila nikoli mišljena kot demokracija, ampak kot republika.

Cena naslednje krize ki pride, bo morda tudi padec "demokratičnega sistema". Vse kar je gnilo, bo slej k prej propadl. Taka je naravna tendenca sveta.

citiram še pomemben odstavek iz članka
"Premik družbene moči od lastnikov podjetij in inovatorjev k državnim uradnikom je pravzaprav čisto nasprotje kapitalizma. Kljub temu pa zagovorniki in dobičkarji korporativistične politike krivdo za vse naštete slabosti zvračajo na »brezobzirni kapitalizem« in »pomanjkanje regulacije«, ki po njihovem mnenju opravičujeta večji nadzor in vsaj delno državno upravljanje podjetij, kar pa pravzaprav pomeni zgolj več korporativizma in državnega favoriziranja."

Več regulacij in večja kontrola trga = zlivanje bencina na ogenj.

In cilji occupy wall street movemnta želijo ravno to, več bencina na ogenj. Ne zavedajo se kaj je rešitev, namreč, reverzirati proces ki se dogaja zadnjih slabih 100 let in ne nadaljevati naprej v istemu trendu zadnjih 100 let - torej zapuščanja principov individualnih svobode in  prostega trga. Spomnite se michael moora in njegovih social-marksisticnih idej
Back to top
« Last Edit: 19.02.2012 at 00:33:51 by miha- »  
 
IP Logged
 
gape
YaBB Administrator
p
*****
Offline

I love YaBB!
Posts: 13595
The Land of YaBB
Re: Modeli pravičnejše družbe
Reply #744 - 19.02.2012 at 13:20:49
 
Back to top
 

Lahko pa da se tudi motim ...

The Administrator of this yabb and domain.
WWW WWW  
IP Logged
 
miha-
4
****
Offline

I love YaBB 1G - SP1!

Posts: 445

Re: Modeli pravičnejše družbe
Reply #745 - 19.02.2012 at 16:50:14
 
gape hudoooo ,  v risanki:)

zdej, kar je malce zavajoce je to, da FED je kao privaten, samo v resnici je tvor vlade. In če je vlada FED ustanovila, ga lahko tudi zapre. Predsednika FEDa določi predsednik države.
Dejstvo pa je, da je bančni kartel tako močen, da ima vpliv tudi v ameriški politiki, in posledično v FED.
Eno neresnico sem zasledil, da naj bi si fed lastili privatni delničarji. Mislm da to ni res, FED profit gre ameriški vladi. Gre se za vpliv na obrestne mere in tiskanje denarja.
Da je FED privaten, ne pomeni da si ga lahko lastijo državljani.
Privaten je v smislu, da je neodivsen od političnih odločitev.
Naj bi bil, ampak v resnici tudi to ni.

Centralne banke spodkopujejo svobodo ljudi, spodkopuje prosti trg.
V bančnem sektorju ni konkurence. Vključimo zraven še papirnat dnar, in mamo novodobno suženjstvo.

Jap Rothshildi znajo bit kapo di banda..

Drugače je risanka malo preveč zarotniška, kakor je v resnici zarote.
Ker načeloma, če pogledaš, kdo je največ zgubu v krizi 2008.
To so ble banke! Vse bi mogl propast, če jih ne bi FED rešu.
Zdej a je blo to v naprej zmenjen da jih bodo rešil, nevem...
Tist k dnar posod, ga more skrbet, da ga bo un vrnu. Če un ne vrne dnarja, ne nardiš plusa.


Pa IRS, davčna. Ustanovil so jo zato, ker je blo treba it v vojno...
Naceloma se izkaze, da vec k je inflacije, vec davkov placujejo, to je res. Ne verjamem pa da zdej oni načrtno tko sodelujejo, IRS pa FED.
Poznam za primer Irwin Schiff. On je reku da je Federal Income Tax(1913) neustaven in da ga ne bo plaču!
In na ustavnem sodišču NISO PUSTIL DA SVOJE DOKAZE PREDSTAVI!
In zdej je v zaporu. In on iz inata ne bo plaču davkov, zato ker je borec za svobodo in taki ljudje so v naravi načelni.

In nevem točno kako je blo s pritožbam, uglavnem čakajo odziv vlade že kšno leto...
Enostavno ne morjo si privoščit, da bi ta primer Irwin Schiff zmagal, ker potem nobenemu američani ne bi bilo treba plačat FIT(federal income tax). Resnica pa je, da je davek protiustaven in krši svobodo ljudi.


Boston FED je zacel z imel idejo "closing the gap" , v smislu, imamo ljudi ki imajo hiše, in imamo ljudi ki jih nimajo.
In da bi te razlike odpravl, tko da bi mel vsi hišo. A ves, sej slis  se dobr, sam sistem ne deluje tako..

Dajal so direktive, da posojat denar, tudi tistim, ki NISO KREDITNO SPOSOBNI odplacevati. Če je bil nekdo kreditno manj sposoben, je dobil "kreditnega svetovalca" ! LOL in potem so uredili, da si je lahko denar sposodil tudi tisti, ki si ga ne bi smel.

http://www.bos.frb.org/commdev/closing-the-gap/index.htm


Ron Paul je napisu knjigo End the Fed. Odlična...

Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Modeli pravičnejše družbe
Reply #746 - 21.02.2012 at 09:10:33
 
Nekaj o tem, zakaj je kapitalizem ameriškega tipa v težavah in zakaj ga državna regulacije ne morejo več rešiti (ker so v zadnjih trideset let  upravni odbri korporacij izmojstrili predvsem v tem, kako se izogibati regulaciji). Nekaj o tem, zakaj si  ameriški delavec zadnjih trideset let kljub večanju obsega delovnega časa in večji produktovnisti ni povečal standarda s plačo ampak s kreditii, ki so jim jih firme, ki so s svojimi dobički ustanavljale banke, dajali po visokih obrestnih merah namesto da bi jim povišali plače. In nekaj o tem, v kaj verjamejo američani potem ko ne verjamejo več  učinkovitost državne regulacije: v demokratizacijo upravljanja firm, v  'delavsko samopupravljanje'.... http://www.zofijini.net/koticek_kapitalizem.html
Back to top
 
 
IP Logged
 
M.L.
5
*****
Offline

I Love YaBB 2!
Posts: 1730

Re: Modeli pravičnejše družbe
Reply #747 - 21.02.2012 at 16:21:52
 
titud wrote on 21.02.2012 at 09:10:33:
Nekaj o tem, zakaj je kapitalizem ameriškega tipa v težavah in zakaj ga državna regulacije ne morejo več rešiti (ker so v zadnjih trideset let  upravni odbri korporacij izmojstrili predvsem v tem, kako se izogibati regulaciji). Nekaj o tem, zakaj si  ameriški delavec zadnjih trideset let kljub večanju obsega delovnega časa in večji produktovnisti ni povečal standarda s plačo ampak s kreditii, ki so jim jih firme, ki so s svojimi dobički ustanavljale banke, dajali po visokih obrestnih merah namesto da bi jim povišali plače. In nekaj o tem, v kaj verjamejo američani potem ko ne verjamejo več  učinkovitost državne regulacije: v demokratizacijo upravljanja firm, v  'delavsko samopupravljanje'.... http://www.zofijini.net/koticek_kapitalizem.html


Ja, to drži, tale Richard pošteno in lepo pravilno pove kako je in kaj dela kapitalizem. Najhujša napaka kapitalizma, kot sistema, je pravelik pohlep, ki se mu zavoljo lastnega obstanka ne more upreti. Kot pravi Richard, meje so dosežene in mislim, da samo vprašanje časa je še kdaj se bo kapitalizem sesul sam v sebe.

Ja, čas je za nov model družbe, sistem, ki ne bo temeljil na pohlepu po lastnem dobičku, ampak bo zrasel iz temeljev zaupanja v skupno dobro in delovanja dobička za skupnost. Po svetu se tudi že pojavljajo takšne skupnosti, ki pa so začetne celice za postopni razvoj novega sistema družbe.

Pa lep pozdrav.
Back to top
 

Vrnimo Življenju življenje.

 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Modeli pravičnejše družbe
Reply #748 - 22.02.2012 at 14:43:21
 
Vprašanje je, če je  take nove/alternativne  oblike skupnosti sploh smiselno imenovati sistem. Ker če bi ble sistem, potem bi retroaktivno kapitalizem vzpostvljajle kot enoten (sebi nasproten konkurečen) sistem, ki pa to ni (več) ampak je zgolj skupek razpadajočih  produkcijskh praks, ki jim je skupno zgolj to, da so uperjene zoper vsakršno skupnost.

Ravno sem preštudiral doktorsko disertacijo urabana boljke UTD-meje in možnosti njegove implementacije. V njej ugotavlja, da je problem udejanja pravega UTD-ja ravno v tem, da se povsem ne  uklapa v noben model: niti v socilanodemokratski model države blaginje skandinavskega tipa, niti v konservativno-korporativističen model dražve blaginje nemškega tipa niti v liberalni model države ameriškega tipa. Vsi bi ga malo ali precej omejili njegovo univerzalnost in predvsem brezpogojnost,  ker ni dovolj   'razvojno pogojen' ali ker moti obstoječo 'distribucijo moči v javnopolitičnem prostoru'. Kot da so obstoječi modeli države blaginje 'razvojno pogojeni' in kot da bi bila 'obstoječa distribucija moči v javnopolitičnem prostoru' edino možni garant blaginje. Mi je UTD ravno zato ljub 'model', ker se povsem ne uklaplja v nobenega, in bi ga ravno zato   uspel popolnoma implementirat ravno pri nas, ki  smo itak znani po tem, da se ne uspemo ukaluplit povsem in  brez ostanka po nobenem  modelu...  

http://dk.fdv.uni-lj.si/doktorska_dela/pdfs/dr_boljka-urban.PDF  

     
Back to top
 
 
IP Logged
 
M.L.
5
*****
Offline

I Love YaBB 2!
Posts: 1730

Re: Modeli pravičnejše družbe
Reply #749 - 22.02.2012 at 17:03:00
 
titud wrote on 22.02.2012 at 14:43:21:
Vprašanje je, če je  take nove/alternativne  oblike skupnosti sploh smiselno imenovati sistem. Ker če bi ble sistem, potem bi retroaktivno kapitalizem vzpostvljajle kot enoten (sebi nasproten konkurečen) sistem, ki pa to ni (več) ampak je zgolj skupek razpadajočih  produkcijskh praks, ki jim je skupno zgolj to, da so uperjene zoper vsakršno skupnost.

Ravno sem preštudiral doktorsko disertacijo urabana boljke UTD-meje in možnosti njegove implementacije. V njej ugotavlja, da je problem udejanja pravega UTD-ja ravno v tem, da se povsem ne  uklapa v noben model: niti v socilanodemokratski model države blaginje skandinavskega tipa, niti v konservativno-korporativističen model dražve blaginje nemškega tipa niti v liberalni model države ameriškega tipa. Vsi bi ga malo ali precej omejili njegovo univerzalnost in predvsem brezpogojnost,  ker ni dovolj   'razvojno pogojen' ali ker moti obstoječo 'distribucijo moči v javnopolitičnem prostoru'. Kot da so obstoječi modeli države blaginje 'razvojno pogojeni' in kot da bi bila 'obstoječa distribucija moči v javnopolitičnem prostoru' edino možni garant blaginje. Mi je UTD ravno zato ljub 'model', ker se povsem ne uklaplja v nobenega, in bi ga ravno zato   uspel popolnoma implementirat ravno pri nas, ki  smo itak znani po tem, da se ne uspemo ukaluplit povsem in  brez ostanka po nobenem  modelu...  

http://dk.fdv.uni-lj.si/doktorska_dela/pdfs/dr_boljka-urban.PDF  

     

Nisem mislil, da so te majhne skupnosti že sistem, ampak so verjetno neke začetne celice iz karerih se bo lahko razvil nek nov sistem in družbena ureditev kakšne posamezne države, seveda, ko bo razvoj dosegel potrebno določeno stopnjo.

UTD ni možen dokler bo obstajal kapitalističen pohlep. Ne bo nove ureditve dokler kapitalizem popolnoma ne propade, kajti kapitalizem se ne bo sam od sebe umaknil, ampak bo vztrajal prav do svojega konca.

Pa lp pozdrav.
Back to top
 

Vrnimo Življenju življenje.

 
IP Logged
 
Pages: 1 ... 48 49 50 51 52 ... 68