Bamby
|
Na to temo je danes v Financah porogljiv in na trenutke ciničen članek podkrepljen z nekaj številkami in grafom. Da pa je članek porogljiv pa je popolnoma naravno saj drugačen niti ne more biti kadar se obravnava "socialno čuteče" tovariše z leve in še posebej pa, če gre za deponiranega tovariša Milančka. Quote:objavljeno 17.12.08 00:01, tiskana izdaja št. 243/2008 Komentarjev: [103]
Komentar: Stanislav Kovač
Public enemy: Kučan podpira neoliberalno zdravstvo
Kako je nekdaj prvi komunist Kučan postal neoliberalec
V petek je bila v slovenskih medijih objavljena kratka informacija, da je Milan Kučan prestal operacijo v Švici.
Kučanova odločitev, da namesto javnega zdravstva v Sloveniji izbere zasebno zdravstvo v Švici, pomeni podporo neoliberalnemu modelu zasebnega zdravstva, ki je bil v Sloveniji v zadnjih letih deležen srditih javnih napadov.
Gibanje za ohranitev javnega zdravstva
Junija 2006 je bilo ustanovljeno Gibanje za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva. V ustanovitveni izjavi je zapisalo, da gre za civilno gibanje, ki nasprotuje reformnim poskusom Janševe vlade in njenega odbora za reforme, da izvede liberalizacijo in privatizacijo javnega zdravstvenega sistema. Med ustanovitelji gibanja je veliko znanih Slovencev: Niko Toš, Dušan Keber, Jože Mencinger, Dušan Semolič, Branimir Štrukelj, Julijana Bizjak Mlakar, Rastko Močnik in drugi.
Predstavniki Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva so imeli v začetku septembra 2006 tiskovno konferenco, kjer so slovesno objavili, da je med podpisniki ustanovitvene izjave gibanja tudi Milan Kučan (Proti razdiranju javnega zdravstva v korist elit, Delo, 13. septembra 2006).
Kučan nasprotuje zasebnemu zdravstvu
Kučan se je leta 2006 podpisal pod odmevno ustanovitveno izjavo Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva ter s podpisom med drugim nasprotoval zasebnemu zdravstvu: "Z reformami se napoveduje nadaljnje krčenje javnih sredstev za zdravstvo, zdravstvena oblast pa napoveduje ustanavljanje zasebnih zavarovalnic. Pri tem odkrito izjavlja, da si bodo državljani z več denarja lahko privoščili tudi več zdravstvenih uslug.
Obenem kritizira zdravstvene domove in javne bolnišnice, češ da poslujejo manj učinkovito kot zasebniki in zasebne institucije, in poziva zlasti zdravnike v osnovnem zdravstvu, naj se v čim večjem številu odločajo za zasebno izvajanje svoje dejavnosti. Trditev o prednostih zasebnega izvajanja zdravstvenega varstva pred javnim ne drži." (Izjava o razlogih za ustanovitev, Gibanje za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva, 2006)
Cunami neoliberalnega globalizma
Kučan je prek vplivnega korporativnega in socialnega omrežja Foruma 21 odigral izredno pomembno vlogo pri nasprotovanju reformnim pobudam odbora za reforme, ki je leta 2005 v okviru Janševe vlade pripravil obsežen predlog strukturnih reform, skupaj z reformo javnega zdravstva.
Javne razprave Kučanovega foruma o reformnih predlogih so bile organizirane pod skupnim naslovom: Vrednote Slovencev in predlagane reforme. Rdeča nit vseh forumovih razprav je izhajala iz kritike, da so reformni predlogi - skupaj z reformo javnega zdravstva - v nasprotju s prevladujočimi vrednotami Slovencev.
Javne razprave Foruma 21 so bile povzete v zborniku Pogledi na reforme (oktober 2006), ki ga je uredil Niko Toš, soustanovitelj foruma in hkrati soustanovitelj Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva. V uvodu zbornika je Toš predloge odbora za reforme predstavil kot sodobno obliko neoliberalnega globalizma: "Ko neoliberalni globalizem udari v družbene prostore, deluje kot cunami: ruši vzpostavljena socialna omrežja, spodnaša osnove socialne solidarnosti, briše socialne in kulturne identitete itd."
Toš je kritiko predlaganih reform socialne države strnil v sloganu: reforma socialne države = cunami neoliberalnega globalizma. Tošev slogan o zloglasnem cunamiju neoliberalnega globalizma so kot dobro uglašen zbor do neskončnosti ponavljali številni politiki, ekonomisti, neekonomisti in predstavniki medijev.
Kučan podpira neoliberalno zdravstvo
Kučan je z najnovejšo odločitvijo, da namesto javnega zdravstva v Sloveniji izbere zasebno zdravstvo v Švici, uresničil Tošev zloglasni cunami neoliberalnega globalizma.
Leta 2006 je prav Kučan kot vplivna javna osebnost s podpisom izjave Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva podprl stališče gibanja, da zasebno zdravstvo nima prednosti pred javnim zdravstvom. Danes je isti Kučan na lastnem primeru obrnil hrbet našemu javnemu zdravstvu in vsem Slovencem demonstracijsko pokazal, da zaupa neoliberalnemu modelu zasebnega zdravstva v Švici, in ne javnemu zdravstvu v Sloveniji.
Še več, operaciji v Švici, in ne v Sloveniji, je Kučan dodal še značaj globalizacije, saj Švica uteleša državo, ki prek procesa globalizacije vsemu svetu uspešno trži svoj neoliberalni model zasebnega zdravstva.
Ker je bil Kučan med pomembnimi podporniki Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva, danes preseneča molk številnih članov gibanja na čelu s Tošem, Mencingerjem, Kebrom, Semoličem, Štrukljem, Močnikom, Bizjak Mlakarjevo in drugimi, ki se s protestno izjavo še vedno niso odzvali na Kučanovo podporo neoliberalnemu zdravstvu v globalizirani Švici. Ali njihov molk pomeni, da so se po vzoru Kučana vsi spreobrnili v neoliberalne globaliste?!
Nesvoboda izbire
Kučanova operacija v neoliberalnem zasebnem zdravstvu v Švici odpira tudi pomembno vprašanje o sistemskih možnostih in pravici do svobodne izbire zasebnega zdravstva v Sloveniji: ali naj koristi od zasebnega zdravstva uživajo samo redki predstavniki naše elite v tujini (aktualni primer Kučana) ali naj imajo sistemsko možnost do zasebnega zdravstva tudi vsi slovenski državljani v Sloveniji?
Reforme pobude o razvoju zasebnega zdravstva in zasebnih zdravstvenih zavarovalnic v Sloveniji so med drugim izhajale iz dejstva, da imamo v Sloveniji nadpovprečno obremenjene bruto plače s socialnimi prispevki delojemalcev in da bi postopno zmanjšanje obveznih socialnih dajatev spremljala tudi postopna liberalizacija socialnega sistema, skupaj z javnim zdravstvenim sistemom.
Po podatkih OECD (Taxing Wages 2006-2007; OECD, 2008) je imela Slovenija leta 2007 v primerjavi s članicami OECD, ki so hkrati članice EU, najvišjo stopnjo delojemalčevega prispevka za socialno varnost v višini 22,1 odstotka bruto plače (glej graf Delojemalčevi prispevki za socialno varnost). Od tega večino pomenijo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (15,5 odstotka) in zdravstveno zavarovanje (6,36 odstotka). Quote:Liberalni ekonomist Mićo Mrkaić je že marca 2004 v svojem reformnem predlogu Benchmark gospodarski program predlagal, da se zaradi dolgoročnih demografskih sprememb zmanjša obseg pravic, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje (ZZZS ), na kritje tistih bolezni, ki resnično ogrožajo življenja državljanov, vse preostalo pa naj bo predmet dodatnih zavarovanj, ki naj jih državljani kupujejo od zasebnih zavarovalnic. Vendar so bili v Sloveniji v kali zatrti vsi reformni predlogi o sistemski uvedbi zasebnega zdravstva.
Družba privilegirancev
Kučan je prek Foruma 21 v zadnjih letih odločilno pripomogel k blokadi reformnih pobud o liberalizaciji zdravstva in razvoju zasebnih zdravstvenih zavarovalnic v Sloveniji, kar bi vsem državljanom Slovenije omogočilo svobodo izbire in sistemsko možnost do zasebnega zdravstva tudi v naši državi.
Aktualen primer Kučanove operacije v neoliberalnem zasebnem zdravstvu v Švici kaže, da isti Kučan danes počne prav to, kar je drugim državljanom Slovenije vseskozi onemogočal: uživa koristi od neoliberalnega zasebnega zdravstva v tujini, medtem ko je z nasprotovanjem liberalizaciji našega zdravstva preostalim državljanom Slovenije onemogočil, da bi lahko iste koristi od zasebnega zdravstva uživali v Sloveniji.
Povsem enak primer družbe privilegirancev smo v primeru Kučana videli že konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil še vodja slovenskih komunistov. Tedaj je bila njegova hčerka Ana Kučan poslana v šolanje v ZDA na elitno zasebno univerzo Harvard, kjer je leta 1992 magistrirala. Hkrati je prav Kučan celotno obdobje tranzicije javno nasprotoval večji liberalizaciji našega šolstva in drugim državljanom onemogočal, da bi v Sloveniji uživali enake koristi zasebnega šolstva, kot jih je v tujini uživala njegova hčerka.
Od komunista do neoliberalca
Aktualni primer Kučanove operacije v Švici prinaša Sloveniji še eno pomembno sporočilo: če bi bil Kučan dosleden pri svojih stališčih do javnega in zasebnega zdravstva, bi moral na lastnem primeru demonstracijsko zavrniti priporočilo ljubljanskega kliničnega centra o zdravljenju v tuji Švici in sprejeti operacijo v domačem javnem zdravstvu.
Vendar je Kučan na lastnem primeru Slovencem pokazal, da zaupa neoliberalnemu modelu zasebnega zdravstva v globalizirani Švici, in ne javnemu zdravstvu v Sloveniji. S podporo neoliberalnemu zasebnemu zdravstvu v Švici se je na stara leta v neoliberalnega globalista spreobrnil celo nekoč prvi komunist Kučan.
Stanislav Kovač je ekonomist
Vir: http://www.finance.si/232839/Public_enemy_Ku%E8an_podpira_neoliberalno_zdravstvo...
|