Milan Kučan uspešno prestal operacijo v Švici; V bolnišnici ostaja še teden dniSlovenija - petek, 12.12.2008 14:20
Tekst: (sta)

Ljubljana - Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je bil danes zjutraj v Švici operiran na ramenskem delu hrbtenice, je za STA potrdila nekdanja svetovalka bivšega predsednika Špela Furlan. Operacijo je, kot je pojasnila, uspešno prestal, na zdravljenju pa naj bi predvidoma ostal še en teden.

Vir: http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042229262

Proti razdiranju javnega zdravstva v korist elit

sre, 13.09.2006 20:08 A A  
--------------------------------------------------------------------------------


Ljubljana – "Aktualna zdravstvena oblast pospešeno pripravlja vrsto sprememb v zdravstvenem sistemu, ki kažejo, da bo prihodnost za bolnika odvisna od debeline denarnice," je dejala Nevenka Lekše na tiskovni konferenci gibanja za ohranitev javnega zdravstva. Od konca junija do danes je gibanje, ki ga je ustanovilo nekaj znanih Slovencev (med njimi dr. Jože Mencinger, dr. Spomenka Hribar, dr. Niko Toš, dr. Dušan Keber ), zbralo 17 tisoč podpisov (od 100 tisoč načrtovanih), tudi podpis bivšega predsednika Milana Kučana.

Vir: DELO http://www.delo.si/clanek/o158981

objavljeno 17.12.08 00:01, tiskana izdaja št. 243/2008
Komentarjev: [103]

Komentar:  Stanislav Kovač

Public enemy: Kučan podpira neoliberalno zdravstvo

Kako je nekdaj prvi komunist Kučan postal neoliberalec

V petek je bila v slovenskih medijih objavljena kratka informacija, da je Milan Kučan prestal operacijo v Švici.

Kučanova odločitev, da namesto javnega zdravstva v Sloveniji izbere zasebno zdravstvo v Švici, pomeni podporo neoliberalnemu modelu zasebnega zdravstva, ki je bil v Sloveniji v zadnjih letih deležen srditih javnih napadov.

Gibanje za ohranitev javnega zdravstva

Junija 2006 je bilo ustanovljeno Gibanje za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva. V ustanovitveni izjavi je zapisalo, da gre za civilno gibanje, ki nasprotuje reformnim poskusom Janševe vlade in njenega odbora za reforme, da izvede liberalizacijo in privatizacijo javnega zdravstvenega sistema. Med ustanovitelji gibanja je veliko znanih Slovencev: Niko Toš, Dušan Keber, Jože Mencinger, Dušan Semolič, Branimir Štrukelj, Julijana Bizjak Mlakar, Rastko Močnik in drugi.

Predstavniki Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva so imeli v začetku septembra 2006 tiskovno konferenco, kjer so slovesno objavili, da je med podpisniki ustanovitvene izjave gibanja tudi Milan Kučan (Proti razdiranju javnega zdravstva v korist elit, Delo, 13. septembra 2006).

Kučan nasprotuje zasebnemu zdravstvu

Kučan se je leta 2006 podpisal pod odmevno ustanovitveno izjavo Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva ter s podpisom med drugim nasprotoval zasebnemu zdravstvu: "Z reformami se napoveduje nadaljnje krčenje javnih sredstev za zdravstvo, zdravstvena oblast pa napoveduje ustanavljanje zasebnih zavarovalnic. Pri tem odkrito izjavlja, da si bodo državljani z več denarja lahko privoščili tudi več zdravstvenih uslug.

Obenem kritizira zdravstvene domove in javne bolnišnice, češ da poslujejo manj učinkovito kot zasebniki in zasebne institucije, in poziva zlasti zdravnike v osnovnem zdravstvu, naj se v čim večjem številu odločajo za zasebno izvajanje svoje dejavnosti. Trditev o prednostih zasebnega izvajanja zdravstvenega varstva pred javnim ne drži." (Izjava o razlogih za ustanovitev, Gibanje za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva, 2006)

Cunami neoliberalnega globalizma

Kučan je prek vplivnega korporativnega in socialnega omrežja Foruma 21 odigral izredno pomembno vlogo pri nasprotovanju reformnim pobudam odbora za reforme, ki je leta 2005 v okviru Janševe vlade pripravil obsežen predlog strukturnih reform, skupaj z reformo javnega zdravstva.

Javne razprave Kučanovega foruma o reformnih predlogih so bile organizirane pod skupnim naslovom: Vrednote Slovencev in predlagane reforme. Rdeča nit vseh forumovih razprav je izhajala iz kritike, da so reformni predlogi - skupaj z reformo javnega zdravstva - v nasprotju s prevladujočimi vrednotami Slovencev.

Javne razprave Foruma 21 so bile povzete v zborniku Pogledi na reforme (oktober 2006), ki ga je uredil Niko Toš, soustanovitelj foruma in hkrati soustanovitelj Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva. V uvodu zbornika je Toš predloge odbora za reforme predstavil kot sodobno obliko neoliberalnega globalizma: "Ko neoliberalni globalizem udari v družbene prostore, deluje kot cunami: ruši vzpostavljena socialna omrežja, spodnaša osnove socialne solidarnosti, briše socialne in kulturne identitete itd."

Toš je kritiko predlaganih reform socialne države strnil v sloganu: reforma socialne države = cunami neoliberalnega globalizma. Tošev slogan o zloglasnem cunamiju neoliberalnega globalizma so kot dobro uglašen zbor do neskončnosti ponavljali številni politiki, ekonomisti, neekonomisti in predstavniki medijev.

Kučan podpira neoliberalno zdravstvo

Kučan je z najnovejšo odločitvijo, da namesto javnega zdravstva v Sloveniji izbere zasebno zdravstvo v Švici, uresničil Tošev zloglasni cunami neoliberalnega globalizma.

Leta 2006 je prav Kučan kot vplivna javna osebnost s podpisom izjave Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva podprl stališče gibanja, da zasebno zdravstvo nima prednosti pred javnim zdravstvom. Danes je isti Kučan na lastnem primeru obrnil hrbet našemu javnemu zdravstvu in vsem Slovencem demonstracijsko pokazal, da zaupa neoliberalnemu modelu zasebnega zdravstva v Švici, in ne javnemu zdravstvu v Sloveniji.

Še več, operaciji v Švici, in ne v Sloveniji, je Kučan dodal še značaj globalizacije, saj Švica uteleša državo, ki prek procesa globalizacije vsemu svetu uspešno trži svoj neoliberalni model zasebnega zdravstva.


Ker je bil Kučan med pomembnimi podporniki Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva, danes preseneča molk številnih članov gibanja na čelu s Tošem, Mencingerjem, Kebrom, Semoličem, Štrukljem, Močnikom, Bizjak Mlakarjevo in drugimi, ki se s protestno izjavo še vedno niso odzvali na Kučanovo podporo neoliberalnemu zdravstvu v globalizirani Švici. Ali njihov molk pomeni, da so se po vzoru Kučana vsi spreobrnili v neoliberalne globaliste?!

Nesvoboda izbire

Kučanova operacija v neoliberalnem zasebnem zdravstvu v Švici odpira tudi pomembno vprašanje o sistemskih možnostih in pravici do svobodne izbire zasebnega zdravstva v Sloveniji: ali naj koristi od zasebnega zdravstva uživajo samo redki predstavniki naše elite v tujini (aktualni primer Kučana) ali naj imajo sistemsko možnost do zasebnega zdravstva tudi vsi slovenski državljani v Sloveniji?

Reforme pobude o razvoju zasebnega zdravstva in zasebnih zdravstvenih zavarovalnic v Sloveniji so med drugim izhajale iz dejstva, da imamo v Sloveniji nadpovprečno obremenjene bruto plače s socialnimi prispevki delojemalcev in da bi postopno zmanjšanje obveznih socialnih dajatev spremljala tudi postopna liberalizacija socialnega sistema, skupaj z javnim zdravstvenim sistemom.

Po podatkih OECD (Taxing Wages 2006-2007; OECD, 2008) je imela Slovenija leta 2007 v primerjavi s članicami OECD, ki so hkrati članice EU, najvišjo stopnjo delojemalčevega prispevka za socialno varnost v višini 22,1 odstotka bruto plače (glej graf Delojemalčevi prispevki za socialno varnost). Od tega večino pomenijo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (15,5 odstotka) in zdravstveno zavarovanje (6,36 odstotka).

Liberalni ekonomist Mićo Mrkaić je že marca 2004 v svojem reformnem predlogu Benchmark gospodarski program predlagal, da se zaradi dolgoročnih demografskih sprememb zmanjša obseg pravic, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje (ZZZS ), na kritje tistih bolezni, ki resnično ogrožajo življenja državljanov, vse preostalo pa naj bo predmet dodatnih zavarovanj, ki naj jih državljani kupujejo od zasebnih zavarovalnic. Vendar so bili v Sloveniji v kali zatrti vsi reformni predlogi o sistemski uvedbi zasebnega zdravstva.

Družba privilegirancev

Kučan je prek Foruma 21 v zadnjih letih odločilno pripomogel k blokadi reformnih pobud o liberalizaciji zdravstva in razvoju zasebnih zdravstvenih zavarovalnic v Sloveniji, kar bi vsem državljanom Slovenije omogočilo svobodo izbire in sistemsko možnost do zasebnega zdravstva tudi v naši državi.

Aktualen primer Kučanove operacije v neoliberalnem zasebnem zdravstvu v Švici kaže, da isti Kučan danes počne prav to, kar je drugim državljanom Slovenije vseskozi onemogočal: uživa koristi od neoliberalnega zasebnega zdravstva v tujini, medtem ko je z nasprotovanjem liberalizaciji našega zdravstva preostalim državljanom Slovenije onemogočil, da bi lahko iste koristi od zasebnega zdravstva uživali v Sloveniji.

Povsem enak primer družbe privilegirancev smo v primeru Kučana videli že konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil še vodja slovenskih komunistov. Tedaj je bila njegova hčerka Ana Kučan poslana v šolanje v ZDA na elitno zasebno univerzo Harvard, kjer je leta 1992 magistrirala. Hkrati je prav Kučan celotno obdobje tranzicije javno nasprotoval večji liberalizaciji našega šolstva in drugim državljanom onemogočal, da bi v Sloveniji uživali enake koristi zasebnega šolstva, kot jih je v tujini uživala njegova hčerka.

Od komunista do neoliberalca

Aktualni primer Kučanove operacije v Švici prinaša Sloveniji še eno pomembno sporočilo: če bi bil Kučan dosleden pri svojih stališčih do javnega in zasebnega zdravstva, bi moral na lastnem primeru demonstracijsko zavrniti priporočilo ljubljanskega kliničnega centra o zdravljenju v tuji Švici in sprejeti operacijo v domačem javnem zdravstvu.

Vendar je Kučan na lastnem primeru Slovencem pokazal, da zaupa neoliberalnemu modelu zasebnega zdravstva v globalizirani Švici, in ne javnemu zdravstvu v Sloveniji. S podporo neoliberalnemu zasebnemu zdravstvu v Švici se je na stara leta v neoliberalnega globalista spreobrnil celo nekoč prvi komunist Kučan.

Stanislav Kovač je ekonomist

Vir: http://www.finance.si/232839/Public_enemy_Ku%E8an_podpira_neoliberalno_zdravstvo...

"Gibanje za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva" ima  tudi svojo spletno stran:

http://www.ohranimo.si/

(opomba Bamby: ohranimo SEBI, vendar ne vsem med nami in še posebej ne drugim, ki niso naši)

Njihov cilj leta 2006 je bil zbrati 100.000 podpisov, dosedaj so zbrali 74197 glasov podpore.  
Kdor želi podpreti bodoče zdravljenje Milana Kučana v Švici ima tukaj priložnost, da odda svoj glas podpore.

Alojz in Sandib wrote on 17.12.2008 at 21:17:17:


Ne tako pljuvat po Kučanu Saj spet ni takega greha naredil, ustrašil se je pač za svoje zdravje in slovenskim pajacem v belih haljah pač ne zaupa, kar mu je treba dat čisto prav.  

So Titovi zdravniki odpovedali?

Tito je verjel, da bo dolgo živel. Konec koncev je s skoraj 88 leti dočakal častitljivo starost. Vladimir Dedijer, njegov najbolj temeljit biograf, v svojih prispevkih za Brozovo biografijo piše, kako mu je ta pripovedoval o svoji stari teti, ki naj bi dočakala kar 120 let. Dedijer je vestno preučil Titovo družinsko deblo po očetu in materi, toda omenjene stare tete ni uspel najti niti v najbolj oddaljenem sorodstvu. Očitno izmišljena zgodba se je v Brozovi družini prenašala iz roda v rod. Matične in cerkvene knjige je ne potrjujejo.
Ko se je Tito na začetku januarja 1980 znašel v Kliničnem centru, je čvrsto verjel v ozdravitev. Na zadnjem srečanju s slovenskim političnim vrhom 24. decembra 1979 je še govoril o načrtih, imel je močno voljo do življenja. Tito bi lahko živel še mnogo let, je napisal v sicer zelo sporni knjigi Enigma Broz ? Kdo ste vi, tovariš predsednik? njegov nekdanji osebni zdravnik Matunović. Tita naj bi v Kliničnem centru zašuštrali, trdi, saj so mu naredili by-pass, premostitev žile na levi nogi, namesto da bi gangrenozno tkivo brez obotavljanja radikalno odstranili.
Podobno trdi tudi De Bakey, ki je pregledal Tita na Brdu v začetku janarja 1980 in svetoval drugačno zdravljenje od tistega, za katerega so se odločili v Titovem zdravniškem konziliju. Takšen poseg se ni mogel zgoditi, nam je zatrdil naš sogovornik, ugledni zdravnik iz Kliničnega centra. Tega ne bi naredil niti začetnik, kaj šele takšna vrhunska ekipa, kot je skrbela za Tita.
Toda nemogoče se je le zgodilo. Titu so v Kliničnem centru naredili  »dakronski by-pass«, izvedli so premostitev ožilja na nogi z umetno obvodnico. O tem priča obsežno obdukcijsko poročilo iz fascikla 36. Mira Košaka, ključnega zdravnika v takratni Titovi zdravstveni ekipi, smo pisno zaprosili za komentar te Matunovićeve trditve ter razlago omenjenega posega, toda žal nam ni odgovoril. Obdukcijsko poročilo pregleda Titovega trupla je na našo prošnjo pregledala ena najbolj izkušenih hrvaških patologinj madžarskega rodu, prof. dr. Renata Dobi-Babić iz Opatije. Njene ugotovitve predstavljamo v nadaljevanju. Vsekakor pa ni naklonjena radikalnim stališčem, kakršno je, da so Tita zašuštrali.  (Miro Simčič: TITO BREZ MASKE )

www.shrani.si/f/t/bC/4nDPbTFa/44157msg20milanishowwu1.jpg