Zdajle se mi je porajalo vprašanje in hkrati odgovor...zakaj je moja strast gibanje??...ker hočem uskladiti dušo s telesom...ustvarjanje gibov in njihovo perfekcioniranje, mi pomirja duha...več kot znam, bolj sem samozavesten, siguren vase in v harmoniji s samim seboj, ter z okolico...
...potem se mi je pojavilo vprašanje; ali so potem tisti, ki ne čutijo te potrebe po gibanju, že usklajeni in pomirjeni??
Moj odgovor bi bil; Ne! Vsak ima svoj princip izražanja, perfekcioniranja...nekdo se trudi celo življenje dobro kuhati, nekdo slikati, nekdo lepo oblačiti, voziti, plavati...nekako smo vsi umetniki...vsi se v nečem najdemo in smo v nečem najboljši, pa čeprav se tako mogoče ne zdi drugim...to ustvarjanje reda, harmonije in usklajevanje s samim seboj in samoraziskovanje je umetnost...najti moramo tisto kar nas izpolnjuje, pa čeprav to drugim ni všeč...slediti je treba srce in imeti pogum
...pri mojih 28-ih letih še vedno plezam po drevesih, se kotalim po travi, se igram z otroci, delam salte, hodim po rokah...in vse to je večini ljudi tako zelo otročje...fant pri teh letih bi moral to energijo potrošiti za kaj bolj koristnega, pravijo...a jaz se ne oziram na mnenja drugih...če je to tisto, kar me naredi boljšega v vseh pogledih, potem me ne prepriča niti zbor vseh predsednikov sveta niti kakšen božji poslanik
današnji način življenja nam omogoča spoznavati svet in sebe bolj na široko...tega včasih niso mogli...preživljali so težke dneve in garali za preživetje...ta pretekla miselnost ostaja...da je treba garati, da nekaj imaš...seveda se delno strinjam, saj le delo obrodi sadove...toda prišli smo do točke, ko marsikomu ni treba več garati za preživetje in lahko to energijo usmerja v SPOZNANJE.
zanimajo me tudi vaši pogledi in razmišljanja
kakšen pomen ima gibanje za vas?
L.P.
sašo
Home
Pages: 
