Ja, zdaj mi je pa bolj jasno.

Ker vsi so vedno govorili nekaj o stanju brez misli - in tu pride do problema. Ker sem jaz tudi pri sebi ugotovil, da lahko pridem do "take vrste misli", ki me dejansko popolnoma pri ničemer ne ovira in mi v bistvu kaže pot naprej - akumulirana višja misel.

Potem se pa kdaj pa kdaj pojavi kakšna misel od telesa/ega in jaz takoj sedaj vidim, da se hoče ego/telo naki umešavat v naravni tok življenja, in se jaz tega samo zavedam dokler te misli ne potolčem oz. spravim na kolena oz. stisnem v kot v smislu, ja kaj se pa ti telesna misel sedaj tako šopiriš, a? A misliš da si jako jako pomembna al kaj? No, in potem lepo izgine in me več ne nadleguje, misel ki ostane pa lepo pelje življenje v prostem teku - in manj kot je trenja manj e v bistvu tudi zavedam, da sploh kakšna misel obstaja, oz. me sploh tok ne zmoti, da bi jo registriral kot motnjo.

No, in zato sem napisal - ker se mi zdi da je stanje brez misli iluzija, ampak stanje v katerem operira višja misel, ki ni več v konfliktu sama s sabo - no to stanje je pa tisto pravo, ampak tudi takrat ne bodo misli kar izginile, saj jim to sploh ni potrebno. Misel brez težav lahko je, samo mora biti taka, ki je lahka kot perešček in mehka kot puterček!  

Živeli!  

Krišnamurti mi je bil leta nazaj edini všeč pogojno rečeno newagovec.

To o čemer se "prepirate" jaz gledam čisto drugače.
Človeka vidim kot razumski in ostali (svet "občutkov") del, s tem da ima razum ključno vlogo pri preurejanju drugega dela, ki je pa ključen za naše delovanje. Pri tem govoriti o tihoti uma nima smisla, zato v zgornjo debato ne morem poseči. Skratka nekdo lahko na osnovi uma postane Mati Terezija, drugi pa Hitler, oba s pozitivnimi umskimi in "občutenimi" nameni reševanja cele nacije ali ubogih ljudi. Seveda če bi bil um zdrav in vzgoja drugačna, bi bila po duši povsem druga človeka.

Poet wrote on 03.10.2008 at 12:38:00:

Poet, sodiš kakor slepec o lepotah mavričnih barv.

Pa lep pozdrav.

Quote:

OK, dejmo potem nekaj razčistiti enkrat za vselej. Kaj pa če lahko obstaja misel, ki pride dejansko od duše in je onkraj časa? Ker duša kot večni del samobitnosti naše pozna absolutno vse - torej tudi njena misel ni omejena s časom in ničemer, pa je še vedno misel. A je to možno? Ker če je to možno, potem si mi s tem, ko hočemo negirati misli in biti v stanju "tihote" in "opazovanja brez izbire" v bistvu le pljuvamo v lastno skledo, ker se misel od duše hoče realizirati, mi smo pa sprejeli neko igro, da moramo zavreči vse misli. Je možno, da je to, to?

Quote:

Da, ti guruji govorijo o koncentraciji. Rečejo koncentriraj se na objekt. Potem ko pa se zliješ z objektom pa to postane meditacija. Go figure!  

Quote:

Saj ravno to me zanima, Igor: ali je možno, da to kar ti sedaj imenuješ "življenje" "tihota", etc., ali je možno, da to izvira iz akumulirane misli duše (kot to imenuje Alojz)? Ali je možno, da duša sporoča ne nek način, ki je v bistvu misel in kar mi prepoznamo kot misel, pa to vendarle ni več "prava misel"?

Lp, Poet

Ja, ampak se mora duša izražati pri vseh ljudeh, ne samo pri razsvetljenih. Pri bolj prečiščenih bolj, pri drugih komaj da je kaj.

Mene sedaj zanima predvsem to, kako naj jaz SEDAJ TOČNO vem, kaj prihaja od telesa in kaj prihaja od duše? Ker telo samo po sebi je kadaver, mrtvo, nič od nič, torej sedaj mora biti nekaj od duše, ker drugače se sploh ne bi morali tukaj pogovarjati, je res?

Torej hočem natančno opisano razliko med občutenji telesa in duše - oz. telesno in dušno mislijo, da bi lahko to znal 100% razlikovati, ker potem vsi problemi odpadejo.

Torej, kaj je kaj? Natančno, eksaktno, razloženo v nulo. Oz. neki prebliski zagotovo morajo biti - kje so?

Lp

Poet wrote on 04.10.2008 at 19:46:52:


Poet

Samo v tvoji lastni živi individualni vesoljni samobitnosti. Zgolj v tebi. Ti si se sam odločil za iskanje samobitne vesoljne resnice,ki večno-sedaj eksistira v tebi samemu. Čav-bav nič velikega, a hkrati na individualnem nivoju največje!!!!

Alojz in Sandib wrote on 04.10.2008 at 11:58:34:

Igor

Jaz v bistvu vem kdaj najbolj čutim "sebe". Vem pa tudi to, da ko sem nazadnje "prestopil" na drugo stran te naše zemeljske blokade, je to bilo absolutno čisto drugo doživetje, kar posledično pomeni, da tudi najboljše trenutno občutje še ni tisto, kar nas čaka izza pregrade.

In zategadelj me zanima predvsem to, kje to še "trske" te zemeljske pregrade, kje so še vedno ti zidovi, ta masivna nepropustna vrata, da bi lahko potem prešel na drugo stran. Ne sprašujem, ker bi mi nemara bilo dolgčas, ali pa ker bi želel ubežati pred sabo, ne. Sprašujem samo zato, da se dokončno prepričam, katera pot vodi preko ograde, in kateri poti se moram izogniti, da me ne bi potegnila nazaj.

Ker resnično sem enkrat že bil preko "ograde" in tisti občutek je bil v meni cel mesec - pred 11 leti, potem pa je postopoma zbledel, kar pomeni, da ga je zemeljska pregrada znova prekrila. In mi v tem stanju lahko gremo samo do določene točke, ki je sicer lahko zelo fina, precej lahkotna, a še vedno ni onkraj "pregrade".

Zato pozivam vsakogar, ki bi kar koli vedel o tej "pregradi", da mi jo natančno razloži in objasni, po kateri poti se pride ven. Hehe, lahko mi pa samo reče, da se tega ne da storiti, in da moram pot ven poiskati izključno sam. Tudi to bo zadostovalo.  

Lp, Poet