|
Bamby
|
Dr. Silvin Eiletz, psihiater in preiskovalec arhivov
Misterij jugoslovanske zgodovine so velike čistke, ki jih je stalinistični režim v drugi polovici tridesetih let opravil med voditelji jugoslovanske komunistične partije, ki so bivali v Moskvi. Tako rekoč celoten vrh je bil odstavljen in postreljen, z eno izjemo - Josipom Brozom Titom ali Valterjem. Doslej so se pojavljali le špekulacije in razmišljanja, da je bila Titova posebnost njegovo tesno sodelovanje z zloglasno tajno policijo NKVD. Nihče ni šel v moskovske arhive, da bi pogledal, kaj pravijo o tem tajni dokumenti.
Dr. Eiletz, ki je pred leti v nemških arhivih našel dokumente, ki so dokazovali, kako je nemški cesar financiral Leninovo oktobrsko revolucijo, se je tokrat odpravil v Moskvo v arhiv RGASPI, ";Ruski državni arhiv socialnopolitične zgodovine" v ogromni petnadstropni zgradbi na Bolšaji Dmitrovki 15. Tam je odkril kopico dokumentov, ki razkrivajo, kako je Tito prek trupel svojih tovarišev prišel na položaj generalnega sekretarja KPJ. Leta 2001 je Mladina z dr. Eiletzem naredila intervju ob izidu njegove knjige Zgodovina neke kolaboracije, tokratni intervju pa se nanaša na pravkar izdano knjigo Titova skrivnostna leta v Moskvi.
Kdaj je Tito prišel v Moskvo in kaj je tam počel?
> Ko je bil leta 1934 Tito izpuščen iz zaporov v Lepoglavi in Mariboru, je za pet let izginil. Ta leta so skrivnostna. V Moskvo je prišel leta 1935 brez mandata partije. Sodobni ruski zgodovinar Bondarev se sprašuje, "zakaj je Josip Broz Tito prišel v Sovjetsko zvezo, kjer nihče ni potreboval njegovega delovanja in mu tudi nihče ni nameraval dati odgovornega dela".
Sam Tito je trdil, da je hotel videti ženo Pelagijo in sina Žarka ter nameraval študirati na Mednarodni leninski šoli. Ženo in sina je sicer videl, toda na leninski univerzi v tistem obdobju Tito ni bil niti en dan.
Kaj ga je gnalo v Moskvo? Moralo ga je gnati nekaj drugega. Šlo mu je za najvišji mandat v KPJ - položaj generalnega sekretarja. Toda kako bi Tito to postal, saj je bil v Moskvi popolnoma neznan?
Generalne sekretarje komunističnih partij po Evropi je postavljala Kominterna. Ta je bila sestavljena iz dveh sekcij: iz oddelka kadrov, ki je bil odgovoren za izbiro kandidatov in ga je vodil Bolgar Damjanov (Belov), in iz tajne policije GPU/NKVD, ki jo je vodil general Moskvin (Triliser). NKVD je bila seveda nadrejena, saj je bila tajna Stalinova policija, ki jo je takrat vodil Jagoda, za njim pa Ježov in Berija.
Titov smoter je bil postati generalni sekretar KPJ. Ker pri oddelku kadrov ni imel možnosti, se je domislil nečesa izvirnega: medtem ko noben drug visoki funkcionar KPJ ni iskal zvez s Stalinovo tajno policijo, je Broz ravno tam zaznal svojo oporo. Z denunciacijami svojih najbližjih tovarišev je hitro navezal dobre stike z NKVD.
Dokumenti, ki sem jih odkril, potrjujejo, da je Tito v Moskvi sodeloval predvsem z NKVD, znotraj Kominterne z generalom Moskvinom in s predstavnikom oddelka kadrov Karaivanovom, hkrati pa je odhajal tudi v osrednjo stavbo NKVD, v Lubjanko, kjer je bil tudi zloglasni zapor, in se sestajal z generalom Jakubovičem.
Kako so potekale denunciacije tovarišev?
> V obliki pisanja negativnih političnih karakteristik, ki jih je Tito že mesec po prihodu v Moskvo ponudil politični policiji. Prvi dokument, ki sem ga odkril, je z dne 21. julija 1936 in govori o bivšem sekretarju in članu CK Đuru Cvijiću - Krešiću: "On je eden od voditeljev leve frakcije. Ko je bil v Moskvi (1934-1935), se je sicer vedel korektno, toda stalno je obiskoval Ivana Marića - Željezara. Vplival je nanj tako, da je tovariš Željezar prevzel opozicijsko naravnanost proti vodstvu. Tovariš Željezar se je nato pritožil v oddelku kadrov proti vodstvu KPJ. Iz tega je razvidno, da tovariš Krešić še ni odpravil svojih napak in da ima sovražen odnos do nekaterih članov vodstva. Poleg tega govori o različnih napakah in se ne ve, od kod jih jemlje. Še vedno se ni popravil. Ima močno ambicijo in misli, da je samo on sposoben voditi partijo. Ni stabilen in se ne more otresti buržujskih napak. Mislim, da je ohranil svoje frakcijske poglede. Pred menoj je izjavil, da nima zaupanja v vodstvo partije."
Kakšna je bila njegova usoda?
> Aretiran je bil 7. februarja 1938, obtožen trockizma in 26. aprila 1938 obsojen na smrt in ustreljen. To je bil čas velikih čistk, čas obračuna z akterji frakcijskih bojev v partiji, s privrženci leve in desne frakcije, s trockisti, z buharinovci in drugimi. V Moskvi je bilo takrat vsaj 800 komunističnih emigrantov in vsi so bili likvidirani. Seveda nikakor ne morem trditi, da je Tito o vseh pisal karakteristike. Srbski publicist Pero Simić sicer piše, da je Broz izdal okrog 500 tovarišev, toda Simić ne predstavi nobenih dokazov za to trditev, ki se mi zdi pretirana. Sam sem v arhivu našel 40 karakteristik. Zanimivo je, da Tito svoje tovariše uvršča med člane leve ali desne frakcije, sebe pa ne uvrsti nikamor.
Kakšne oznake je Tito uporabljal pri pisanju karakteristik?
> Za Mavraka - ta mu je leta 1925 odstopil svoje stanovanje, ko je bil Tito v Zagrebu z ženo in s sinom brez dela in stanovanja - pravi, da je avanturist in da nima zaupanja vanj, ker je njegov dober prijatelj trockist. Za Kamila Horvatina trdi, da pripada levi frakciji in da na tovariše gleda od zgoraj navzdol. Za Flajšerja (Grzetića), da rad pije in da je lenuh. "Označil sem ga za škodljivca v partiji, vendar je potem prišel Gorkić, ki je vse pograbil v svoje roke. Moram priznati, da takrat v njem še nisem videl sovražnika, ampak pokvarjenega človeka, ki ga je mogoče poboljšati."
Ti trije visoki funkcionarji KPJ so bili čez čas aretirani in obsojeni na smrt.
Tu se mi postavlja vprašanje, kako si je Broz upal tako očrniti svoje tovariše, ki so bili v Kominterni večje avtoritete od njega. Imeti je moral močno podporo v NKVD.
Kdo mu je naročal, o kom naj piše?
> V glavnem je naročala NKVD, ki je potrebovala podatke o emigrantih. Stalin namreč emigrantom ni zaupal, saj je znano, da je bil paranoičen. Preganjal je tudi italijanske in nemške emigrante. Le francoskih, angleških in ameriških ni preganjal, ker so za njimi stale njihove vlade in partije, ki so bile legalne. Toda obstaja dokument, kjer Tito - pod imenom Valter, ki mu ga je dala Kominterna - sam ponudi sodelovanje: "Če je potrebno, da izročim še karakteristiko koga drugega, ki ga tukaj nisem omenil, prosim, da se me spomni." (23. septembra 1938, Valter).
Kakšen položaj je imel v NKVD?
> Bil je vsekakor informator. Ne vem pa, ali je bil tudi agent.
S katerimi načelniki NKVD je sodeloval?
> V glavnem z generalom Jakubovičem in s Karaivanovom, ki sta mu naročala, o katerih tovariših naj napiše karakteristike, zraven pa še podroben opis samega sebe. Tega je Tito napisal na štirih straneh.
Sekretar KPJ Milan Gorkić je šel v Moskvo kot prvi mož jugoslovanske partije, a je bil tam aretiran in ustreljen. Ga je njegov tesni sodelavec Tito v Moskvi branil?
> Nasprotno, čeprav je bil Čižinski (Gorkić) prvi Titov promotor. Potegnil ga je iz anonimnosti, spravil ga je v najožje vodstvo KPJ. Prek njega je Josip Broz Tito že leta 1936 postal član CK KPJ v Jugoslaviji.
Na začetku je o njem poročal, da živi skromno, da se ne podi za ženskami, da zna izbirati ljudi. Nato je vnesel že negativen odtenek: "Gorkić vse drži v svojih rokah, čeprav je težko reči, zakaj tako dela." Ko je začutil, da Gorkić izgublja podporo v Moskvi, je v karakteristike vnesel negativne formulacije." Takrat ga še nisem sumil, da je saboter in sovražnik. Gorkić je bil karierist in je hotel uničiti tovariše, ki bi mu mogli škodovati", se konča njegova karakteristika. Milan Gorkić je bil leta 1937 poklican v Moskvo in aretiran ter kasneje likvidiran. Položaj generalnega sekretarja je bil tako prost.
Kdo je potem sestavljal vrh jugoslovanske partije?
> Največ komunističnih emigrantov je bilo v Parizu, kjer sta bili tedaj dve skupini iz nekdanjega vodstva KPJ, ki sta se borili za prevzem oblasti in druga drugi pripisovali "gorkičevščino": Valterjeva in Željezarova skupina. V prednosti je bila Željezarova skupina, katere člani so bili privrženci legendarnega komunista Petka Miletića, ki mu je Kominterna mislila izročiti položaj generalnega sekretarja KPJ, ko bi se marca 1939 vrnil iz zapora. Kako se je na to odzval Tito? Željezara je obtožil frakcijskih bojev, uničevanja enotnosti partije, sodelovanja s trockisti in ga izključil iz partije. Toda ker so francoski komunisti podpirali Željezara in njegov "vzporedni center" KPJ, izključitev ni pomenila nič. Ne le to, v Jugoslavijo so pošiljali kurirje, ki so širili vesti, da Tito nima podpore v Kominterni, da je partijski vrh razklan. V takšnih razmerah je Tito napisal 12 strani dolgo pismo generalu Moskvinu in v njem očrnil Željezarov krog ter od generala pričakoval, da ga bo prek francoske partije odstranil. Moskvin, ki je vodil NKVD v Kominterni, je imel prav v Parizu odlično organizirano skupino za likvidacijo nasprotnikov. Vodil jo je ruski komunist Serebrjanski. Ta skupina je leta 1930 ugrabila belega generala Kutjopova in leta 1936 generala Müllerja.
Moskvin bi morda likvidiral omenjene voditelje "vzporednega centra" v Parizu, toda na Valterjevo pritožbo je odgovoril generalni sekretar Kominterne Dimitrov, ki je bil formalno nad Moskvinom. Dimitrov je bil sicer Titu naklonjen, toda bal se je tudi za svojo glavo, predvsem pa izredno krutega generala Moskvina. Tukaj se moramo poglobiti v Kominternin sistem: Dimitrov ni odločal o mandatarjih, temveč se je o njih odločalo v oddelku kadrov, ki ga je vodil Belov (Damjanov). Tudi on je bral Valterjevo pismo, toda odgovor je prepustil Dimitrovu. Ker so se bali drug drugega, se je Dimitrov moral bati tudi Belova, ki je odločal o mandatarjih. A s tem, da se je Dimitrov spravil na Tita (Valterja), je držal Belova v šahu.
Ko je Dimitrov prebral Valterjevo poročilo, je moral biti kar iz sebe, saj do takrat ni vedel, kaj počenja v Parizu. Najbolj pa ga je razjezil Valter s svojimi ukrepi in predlogi, saj se je vedel, kot da bi bil mandatar Kominterne.
Kakšen je bil odziv prvega moža Kominterne Georgija Dimitrova?
> Zadnje dni decembra 1938 je Tito doživel nepričakovan udarec s pismom Dimitrova, v katerem je ta Valterju naravnost in odkrito povedal, da nima popolnega zaupanja izvršnega komiteja Kominterne. "V vodstvu KPJ so vsi frakcionaši in Vi ste frakcionaš. Vaša dela so zelo nepomembna, gnila." Valterju so povedali, da ni osrednji voditelj KPJ. Toda Dimitrov je bil naklonjen Titu. Ali je Dimitrov pisal z namenom, da bi Tito razumel, da gre za življenje ali smrt, in bi se umaknil iz spopada za položaj prvega moža KPJ?
|
Home
Pages: 1
