O jebem ti vse svete...meni se zdi ta kr neki topic, kr neki...
Sta ležali dve miški v travi in gledali v nebo.
Pa ju preleti netopir in pravi ena od mišk:
"Jooj, a si tud ti vidla angelčka?"
Mamo lahko netopir al pa brutopir
No še najboljš od vsega je pa blo, ko smo stari mami kupili motor za 75 rojstni dan. Ko ga je zagledala je čisto osupnila, se zavihtela brez besed nanj in z očitno vajenim gibom noge, močno pitisnila na kurbl...v pol minute smo lahko slišali le brenčav zvok krosa znamke Kawasaki KX250F, ki se brez težav vzpenja v bližnji hrib po peš poti...čez 10 minut, ko smo se vsi samo spogledovali je mamca že pridrvela nazaj, snela čelado in sopihajoč izdavila:
"Tole je najbolj cool darilo, kar sem jih dobila od leta 1955...a gre kdo en krog?"
Seveda ni noben imel jajc, da bi se šel peljat...pa stara mama rukne v drugo in se odpelje, brez dodatnih pojasnil...
...tole je plod moje domišljije, in v času, ko sem doživljal-izmišljal to zgodbo v glavi, so se sokratno tudi moje misli ukvarjale z nadaljevanjem...ali to pomeni, da nisem doživljal tistega trenutka v stanju popolne pozornosti-osredotočenosti in doživetjem (tistega) sedanjega trenutka v polni meri? Kajti mislil sem!
Torej ali je misliti res ne živeti v zdaj?
Kako, če sem bil v tej zgodbi tukaj in zdaj, le sokratno sem razmišljal o nadaljevanju zgodbe, da bi se zgodba odvijala naprej in jaz bi jo doživljal v polni meri (takratnega) sedanjega trenutka?!
Home
Pages: 
