M.L. wrote on 23.07.2008 at 01:34:57:O nujni minljivosti materije.
Zakaj mora vsa materija enkrat končno miniti? Prav zato, ker pravzaprav niso materija, temveč sam v sebi le ujet duh. Vse vidno ni nič drugega kot Božja misel, utrjena z vsemogočno Božjo voljo. Dokler pa je velika Božja misel utrjena z Njegovo voljo, tako dolgo se tudi pojavlja kot nekaj, kar obstaja samo po sebi in je s tem nakako izločena iz nešteto drugih misli, da se sama v sebi uredi in za vedno postane samostojen "jaz".
Ko je Božja misel v sami sebi rešila to nalogo ter se v vseh smereh osvobodila in osamosvojila, čemu naj bi jo olast Božje volje še naprej utrjevala in jo ohranjala kot povsem ločeno od drugih velikih Božjih misli?
Ko je človek dosegel popolno notranjo, duhovno življensko zrelost - za to je potreboval materijalno telo, čemu naj bi potem še naprej, še dlje in tudi s čedalje večjo muko vlačil okrog telo? Ko človek povsem dokonča hišo in je ta vsiljiva, mar pusti okrog nje gradbene odre? Ali ko si v loncu do mehkega skuha meso in ga naredi užitnega, ga mar pusti v loncu? Gotovo ne; z juho vred ga vzame iz lonca in prazen lonec odstrani! Zato ima vse na svetu svoj čas!
Glej drevo, ki je spomladi pono popokov. Mar se ne bi tudi ob tem vprašal; le čemu minljivi popki? Toda popek nabrekne, razvija se bolj in bolj in pojavijo se listi in lepi, ljubki dehteči cvetovi. Občudujemo jih, ker so nam zelo všeč. Toda kmalu začnejo veneti in odpadejo. Tedaj se zopet sprašujemo; le zalaj to uničenje velikega razkošja in vzvišene lepote darevesa?
Res je, prijetno bi bilo neprenehoma gledati cvetoče drevo, toda od gledanja se ne nasiti noben človek in tako mora cvet, ki je namenjen oživljanju sadnega nastavka, očitno odpasti, ko opravi svojo nalogo, da se lahko potem nemoteno razvije v pravi sad. In kmalu nato opazimo na drevesnih vejah množico sladkih sadežev, ki se jih zelo razveselimo. No, ali naj bi morda tudi sadeži ostali večno povezani z drevesom?
Vsa materija je začasna sprejemna posoda določene mere duhovnega življenskega elementa. Od tega se del vsako leto razvije, se osvobodi in preide v višjo življensko sfero.
Tako mi je govoril Gospod.
Pa lahko noč in začutimo minljivost materije.
Novo remek delo stvarnikove lastne TEME izržene v lastni individualni življenjski samomanifestavciji v biti M.L.
Materija ne bo nikoli minila,ker ni nikoli nastala je večno-sedaj samodelujoča,samozadostna samopojavna.. Duh je večno sedaj (EM sila) sokratno posledica in vzrok večno-sedanjega samoprehajanja akumulirane in realizirane materije znotraj vsakega x pojava,ki navzven večno-sedaj izraža isto vrednost-konstanto. Človek menja obličje duše ne! Vrednost človek ostaja ista kljub sočasnosti smrti-konca in obratno.Sila je posledica medsebojnega učinkovanja dveh vrednosti znotraj vsakega xpojava,ki navzven večno-sedaj samoohranja isto vrednost-ravno zaradi svojih lastnih dveh teles- vrednosti znotraj samega sebe,kjer je EM sila sočasno vzrok in posledica medsebojne interakcije obeh vrednosti. Čiv-čiv bodo kmalu čivkali že vrabci na strehi.Kaj pomaga, ko je tema tako velika.
Ti si pravi popek M.L. so zgolj cikli izmeničnega sočasnega EM valovanja
S/J-J/S rotacije V/Z-Z/V. Zato ima tvoje drevo popke,cvetove,sadove in zopet postane golo in tako večno-sedaj. Življenje ima dvojno trojno zrcalno vez (moški -ženski gen),kar pomeni naravno samo reprodukcijo. Neživa elementarna materija ima enojno trojno vez. Razumeš Bolek razliko? Obstaja pa možnost za človeka,da iztopi iz naravnega kroga reprodukcije ko postane samospoznani (Elohim) individulani življenjski samoizraz stvarstva.Takrat se človek zopet prostovoljno zaveže služiti celotni vesoljni življenjski (stvarnikovi) samomanifestaciji,katere samospoznani del je tudi sam.
Zdaj pa M.L. povej svojemu Gospodu (ne vem kje izven sebe se ga lahko najde),da te je Alojz obsodil za navadnega 'diletanta' !!!!
Lp Alojz